Ni strokovnjaka, ki bi vam svetoval, da svoj težko prisluženi denar vložite v natančno določeno vrsto naložbe. Poznamo šest oblik naložb ali vlaganj in vsaka od njih ima dobre in slabe strani. Poleg tega se soočamo tudi s tveganjem, zlasti pri tistih naložbah, ki so bolj donosne. Največji sovražnik vseh vlaganj je finančna nepismenost večine ljudi na vseh koncih sveta. Za to so deloma krivi sami, še bolj pa so krivi strokovnjaki, ki ne znajo pisati enostavno in preprosto za vse ljudi. Ameriški pisatelji za to področje imajo posebne učne delavnice, kako preprosto napisati knjigo o finančnih poslih. Ena izmed njih je Naučite se zaslužiti, avtorja sta Peter Lynch in John Rothchild.
Kratkoročni in dolgoročni depoziti
Prva oblika vlaganj so bančni depoziti kratkoročne narave, blagajniški zapisi in zakladne menice. Njihova prednost je v tem, da lahko hitro dobite denar nazaj, če ga potrebujete, slabost pa je nizka obrestna mera. Kratek čas varčevanja pomeni tudi nižjo obrestno mero. Dolgoročne oblike varčevanja imajo ugodnejšo obrestno mero, njihova prednost je v varnosti, slabost pa nižji donos v primerjavi z delnicami.
Zdaj ko so se pri nas začele obrestne mere občutneje in hitreje zniževati, se sprašujemo, ali se sploh splača imeti denar na računu v banki. Banke so seveda hitro prilagodljive ustanove in svojim strankam ponujajo bolj donosne naložbe z elementi življenjskega zavarovanja in drugimi oblikami spodbud za dolgoročno varčevanje. Imajo to prednost, da so univerzalne in si lahko privoščijo tudi posredovanje pri nakupu vrednostnih papirjev in zavarovalniških produktov.
Pri dolgoročnih varčevanjih se nam lahko zgodi, da denar izgublja vrednost. Če banke ne ponujajo višje obrestne mere, kot je inflacija, iz varčevanja ne bomo ustvarili dobička, temveč izgubo. Sploh pa izgubljajo tisti državljani, ki imajo v banki sredstva na vpogled, ponavadi obresti znašajo en odstotek na leto. Prednost tega varčevanja je v tem, da imamo denar vedno na razpolago.
Z varčevanjem bi morali zaslužiti
Naš cilj pa je, da z varčevanjem zaslužimo. Čeprav imamo pri prvi obliki vlaganj majhne donose, je varnost zagotovljena. Varnost nima cene, pravijo nekateri dobri poznavalci varčevanja, zato je ta oblika varčevanja tudi najbolj množična.
Kljub dejstvu, da obrestne mere padajo tako za depozite kot za posojila, državljani Slovenije še vedno najbolj zaupajo bankam.
Aljoša Tomaž, predsednik uprave Abanke in predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije: "Od uvedbe slovenske valute do konca oktobra 2003 se je rast prihrankov občanov nenehno povečevala, in sicer pri tolarskem varčevanju za 27 odstotkov, pri deviznem pa za 15,5 odstotka na letni revni. Varčevanje v bankah je temelj razvoja gospodarstva. Večina tako zbranega denarja v bankah je namenjena kreditiranju prebivalstva, preostali del pa kreditiranju gospodarstva."
Zaradi zniževanja obrestnih mer banke svojo ponudbo širijo na nova področja, kot so rentno varčevanje, vzajemni skladi in življenjska zavarovanja. Darko Bohnec, viceguverner Banke Slovenije, ocenjuje: "Varčevanje kot zavestna odločitev Slovencev se je razvilo v letih osamosvojitve in raste še danes. Zaupanje v valuto je tako veliko, da je daleč pred vsemi drugimi oblikami naložb. Poleg varčevanja v devizah in tolarjih so državljani veliko denarja vložili tudi v nepremičnine." Konkretnih podatkov o tem Bohnec nima, saj je nepremičninski trg netransparenten, poudaril pa je, da smo Slovenci na vrhu lestvice po lastništvu na nepremičninah in prekašamo celo najrazvitejše evropske države.
Varčevalci ne marajo velikih sprememb
Glede prihodnosti varčevanja je viceguverner optimist. Poudaril je, da varčevalci ne marajo velikih sprememb in da bodo morale banke v prihodnosti poskrbeti za dodatno zniževanje stroškov. To narekujejo tudi pogoji poslovanja bank v EU. Obrestne mere se bodo zniževale, s tem pa bo nižji tudi dobiček bank, torej obrestna marža kot razlika med pasivno in aktivno obrestno mero.
O investiranju v delnice je Darko Bohnec povedal: "Slovenija bo postopoma uvedla evro, kar pomeni, da se del varčevanja že danes seli v evropsko valuto, po drugi strani pa Slovenija nima primarne izdaje delnic, kamor bi se lahko selil del velikanskih zneskov varčevanja. Nekaj odstotkov varčevanja so vlagatelji dali tudi v delnice iz privatizacije in to je za kapitalski trg spodbudno."
Vlaganja v dragocenosti
Vlaganje v dragocenosti je druga oblika vlaganja, ki je razširjena po vsem svetu, je pa seveda v manjšini. Samo bogati posamezniki si lahko privoščijo nakup umetniških slik, starinskih vaz, ikon itd. Zbirateljstvo je več kot denar, je strast in užitek ter človekov posebni odnos do kulturnih in civilizacijskih vrednot človeštva. Dobri poznavalci starih avtomobilov na primer pravijo, da so starinski avtomobili, stari več kot petdeset let, dobra naložba, nov avto pa je strošek.
V Sloveniji je nekaj zbirateljev starih avtomobilov, da o umetniških slikah niti ne govorimo.
Nekoč smo imeli avkcijsko hišo za umetniške slike slovenskih ekspresionistov in drugih slikarjev ter grafikov, vendar so jo hitro ukinili, ker v Sloveniji nimamo kritične mase kupcev dragih umetnin. Nekateri naši slikarji so zelo cenjeni v Evropi in njihove slike dosegajo visoke vrednosti. Seveda za takšno obliko varčevanja ni dovolj samo srce oziroma ljubezen do starin (denar je sam po sebi umeven), temveč potrebujemo tudi znanje. Slabost vlaganja v dragocene predmete je v njihovem razvrednotenju, zlasti med vojnami. Če ni krize, pa je naložba v dragocene slike, vaze, stare avtomobile in druge predmete lahko zelo donosen posel, kar dokazujejo tudi svetovno znane dražbe.
Nepremičnine
Slovenci smo med prvimi v Evropi po številu nepremičnin na prebivalca. V preteklosti smo viške denarja pa tudi svoj znoj in žulje vlagali v razkošne hiše, počitniške hiše, zidanice, lesene koče itd. Pred več kot dvajsetimi leti smo lahko dobili ugodna stanovanjska posojila pri stanovanjskih zadrugah, kar se vidi tudi po razvoju nepremičninskega trga pri nas. Nepremičnine so v svetu izjemno cenjeno blago in dobra naložba. Dokler hiša sameva, je samo strošek, če je v kakšnem majhnem, zakotnem kraju, jo je zelo težko prodati.
Nepremičninski trg pri nas je nepregleden, zato moramo biti pri nakupu in prodaji nepremičnin zelo previdni.
Pred kratkim objavljen podatek, da so na podlagi letalskih posnetkov prešteli petnajst tisoč več počitniških hišic in hiš, ki jih lastniki niso vpisali v zemljiško knjigo, potrjuje prav to. Ko bo uveden davek na nepremičnine, bomo morali prešteti vse "pozabljene" koče, majhne in velike zidanice ter razkošne počitniške hiše.
Vlaganja v nepremičnine lahko prinašajo velike dobičke, saj cena kvadratnega metra nenehno raste, zlasti v visoko urbanih krajih. Slabost nepremičninskih vlaganj pa je v tem, da imamo v času krize in na neprimernih lokacijah z nepremičninami samo izgubo zaradi stroškov vzdrževanja. Nepremičnine so za mnoge Slovence zgolj izraz življenjskega sloga in čista finančna izguba.
Vlaganja v obveznice
Obveznica je neke vrste zadolžnica, kar pomeni, dasmo nekomu zaupali svoj denar, torej je to razmerje upništva. Izdajatelj obveznic je vedno pravna oseba, bodisi banka, podjetje, država, občina, lokalna skupnost itd. V svetu obveznice izdajajo tudi bolnišnice, šole, zavodi za upokojence itd., skratka tiste ustanove, ki so vedno "lačne" denarja. Z nakupom obveznic v resnici posodimo denar izdajatelju: državi, banki podjetju... Na obveznici je napisano, kdaj so roki izplačila obresti in vračila glavnice, in tega dogovora se izdajatelj mora držati. Pri nas je največji izdajatelj obveznic država, torej se ta nenehno zadolžuje pri državljanih. V bistvu z nakupom državnih obveznic pravne in fizične osebe kreditirajo državo. Države, med njimi ZDA, Slovenija in mnoge druge, nenehno izdajajo obveznice, da bi krile proračunski primanjkljaj. Pri nas je država "večni dolžnik". Kot je dejal viceguverner Bohnec: "Država ne more nastopati kot varčevalec in ne more biti zgled državljanom, ker ima primanjkljaj."
Prednost obveznic je v enostavnem poslovanju. Pri borznem posredniku lahko kupimo obveznice na pet, deset, dvajset in celo trideset let in čakamo vsako leto na izplačilo obresti do zapadlosti, ko dobimo tudi glavnico. Daljši rok imajo, višja je obrestna mera, tako ohranjamo realno vrednost svojega denarja in še nekaj zaslužimo, če jih prodamo dražje, kot smo jih kupili. Njihova tržna vrednost je izražena v odstotnih točkah in je vsak dan objavljena v časopisu: ne glede na rok zapadlosti obveznice lahko prodamo kadar koli po nakupu, če se nam seveda splača. Drugače pa je dobro počakati do roka zapadlosti. Naši izdajatelji, razen države, izdajajo obveznice do pet let zapadlosti.
Varnost vlaganja v obveznice je odvisna od izdajatelja. Najbolj varne so državne obveznice, najmanj pa podjetniške.
Slabost vlaganja v obveznice je precej nižji donos, kot če bi vlagali v delnice, vendar z nižjim dobičkom plačamo ceno varnosti.
Delnice
Kadar kupujemo delnice, kupimo del podjetja. Največja prednost vlaganja v delnice so nadpovprečno visoki donosi glede na vse druge oblike vlaganj. Slabost so tveganja. Delnice so izjemno udoben način vlaganj v primerjavi z nakupom nepremičnine, saj delnica ne potrebuje popravila strehe in podobno. Skratka, z njimi nimamo nobenih stroškov, moramo pa si vzeti čas in se poučiti, kdaj, zakaj in koliko delnic kupiti ter katera podjetja so zanimiva.
Ko imamo v nekaj podjetjih milijonske vsote denarja, moramo hoditi na skupščine, saj z glasovanjem uveljavljamo svoje pravice. Torej moramo imeti čas. Če smo amaterji, pa je najboljše, da kupimo košarico delnic in plemenitenje denarja prepustimo borznim strokovnjakom.
Največja slabost vlaganja v delnice je visoko tveganje zaradi padcev tečaja, ki so posledica gospodarske krize ali propada podjetij. Zato so za manj poučene zelo primerna oblika vlaganja vzajemni skladi.
Vzajemni skladi
Vzajemni skladi so dolgoročna oblika vlaganj v celo vrsto delnic različnih podjetij. To pomeni, da je tveganje razpršeno. Dlje kot imamo denar vložen v vzajemnih skladih, boljša je naša finančna stabilnost. Leta varčevanja v skladih so izjemnega pomena. Veliko priložnost za vlaganja v sklade imajo mlajše generacije. Na voljo so jim domači in tuji skladi, borzni strokovnjaki in druge informacije. Le nekaj volje in denarja je treba imeti. V sklade lahko vlagamo tudi mesečno, kar je čisto enostavno, tako kot dolgoročno varčevanje pri banki.
Prednosti vlaganja v sklade so nižja tveganja kot pri delnicah in enostavno poslovanje, slabost pa je, da moramo plačevati provizijo strokovnjakom, ki vodijo sklade. Imamo tudi možnost udeležbe pri dobičku, ki ga prav tako delimo z borznimi strokovnjaki, ki vodijo sklade. Profesionalni upravljavci skladov niso poceni, vendar sta tudi naš čas in denar dragoceni vrednoti; če najamemo strokovnjaka, nam ni treba tekati naokoli, dnevno brati borznih poročil in si puliti las zaradi trenutnega padca določenih delnic.
vir:
www.vecer.si, 1.12.2003
Home
Pages: 1
