Denar je kot spolnost. Nekateri verjamejo, da bodo tem bolj izpolnjeni, čim več spolnih izkustev bodo imeli s karseda različnimi ljudmi. Velike vsote denarja in veliko seksa žal ne zadovoljijo hrepenenja. Težava ni imeti preveč ali premalo, marveč več v tem, da denar razumemo dobesedno, da nam ne pomeni sredstva, ampak fetiš. Bogastvo ne more biti popolno, če ga dosežemo z zavračanjem izkustva revščine. Duša se hrani s pomanjkanjem in z obiljem.

Kot spolnost je tudi denar nedoumljiv, prežet s fantazijo in čustvenostjo in občutljiv za vsako razumsko vodenje. Veliko daje, a zlahka pogoltne dušo in zanese zavest v nasilje in obsedenost. Vsekakor je treba razlikovati med njegovimi senčnimi lastnostmi, ki so del njegove duše, in znamenji, ki opozarjajo, da je ponorel. Pohlep, lakomnost, goljufanje in ponaverjanje so znaki, da je denar izgubil dušo. Potrebno po bogastvu duše zadovoljimo z njegovim fetišom, in namesto da bi se vključili v skupno izmenjavo denarja, ga kopičimo, ne da bi se zmenili za moralnost.

Vir: Nega duše - Thomas Moore

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=knjige_filmi;action=display;num=1...

evo

O denarju ne razmišljam, zato ga nimam. No, Vesolje poskrbi, da ga imam za sproti...

O seksu razmišljam velik, zato tudi velik seksam.