Jakob_Ostrjan wrote on 08.10.2003 at 14:16:16:Ne ne, rak je ozdravljiva bolezen. Vsaka bolezen je ozdravljiva, tudi aids. Je pa res, da ni vsak bolnik ozdravljiv.
Če bi jaz zbolel za rakom, bi užival vitamin B17, ki se nahaja v mareličnih in breskovih pečkah. Po mojem zanesljivo pomaga.
verjamem, da različne metode v katere verjamemo lahko pomagajo k ozdravitvi, tudi alternativni načini zdravljenja so oblike, ki jih je treba spoštovati in ljudje, ki jih preučujejo vložijo vanje veliko energije in truda...
vendar pa bi bilo morda zelo dobro, da bi v tem primeru v veliki meri zaupal medicini, ker je rak baje danes že na največjem nivoju ozdravitve v kolikor je odkrit v dovolj zgodnjem stadiju....zato malo poguma in k zdravniku, vzporedno pa si lahko pomagaš z metodami za katere povprašuješ, ki pa, verjamem ti lahko veliko pomagajo predvsem vnaprej pri spreminjanju vzorcev doživljanja in vedenja, ki so dotično osebo pripeljali do tega, da je zbolela.
Sama nimam izkušenj, lahko pa rečem, da se ravno v tem obdobju malce bojim, da bi do česa takega prišlo. Res je da sem mlada, vendar imam čez nekaj časa neko kontolo oziroma nek ponovni odvzem brisa, ker so bili rezultati pri prejšnjem malce sumljivi...me je kar mal groza, pa mislim, da nau hudega.
Moja mama je prebolela raka na dojki, bila je operirana in je že pet let od tega izvidi so bili sedaj vedno b.p. njena sodelavka je zblolela za isto obliko raka, posluževala se je alternativnih metod. zelo je shujšala, baje je želela raka izstradati, ne vem kako, vendar se je na koncu po letu ali več pri moji mami že zanimala za obliko kirurške odstranitve raka. ne vem kaj je na koncu storila, niti ne vem kako bo z njo.
Sama dolgo nisem marala ne zdravil in ne kirurgije, odraščala sem v okolju, kjer so dajali večji povdarek alternativi ( ne mislim s tem svoje družine pač pa okolje, ki je navduševalo mene in kjer sem preživljala največ prostega časa). Zavedam pa se, da je včasih potrebno zavreči principe in sicer kadar nam stare strategije v danih okoliščinah ne pomagajo. Včasih je potrebno tvegati in stopiti korak nazaj.
Vse je za neki dobr.
Nismo vsi Luise el Hay in njeno pisanje iz najbolj evforičnega obdobja, ko je osebno doživela velik napredek (ozdravila raka) meni ni pomagalo, vse kaj drugega, bolj prizemljenega, da se učiš imet sam sebe rad.