Torej, tista dva, ki vezo gradita samo na spolnosti, se morata zavedati, da bo takšne veze prej ali slej konec. To je jasno.

Če bosta odkrila tudi kakšne neseksualne stične točke, potem se bosta imela pa kar lepo.

Zdaj, zakaj pa nekateri to prakticirajo, čeprav vedo, da seks vročica ne traja prav dolgo, največ leto ali dve? Pomojem zato, ker jim to paše. Meni je všeč, če človek živi za sedanjost in se ne obrememnjuje s tem, kaj bo jutri. Oziroma pravilneje: kaj NAJ BI BILO jutri.

exorcist wrote on 07.10.2003 at 12:44:19:

Zakaj?
Odgovor se skriva v vzorcih, ki jih je otrok prevzel v času odraščanja od staršev oz. od ključnih oseb primarnega socialnega okolja.
Če odnos staršev temelji na spolnosti, potem otrok odrašča v prepričanju, da je tako prav in da je vsa spremljajoča štala takega odnosa ( pomanjkljiva komunikacija, varanje, nasilje, ignoriranje....) popolnoma normalna.
Zakomplicira pa se pri odraslem, ki skozi širše socialno okolje pridobi informacije o tem, da so odnosi lahko drugačni in si tudi sam zaželi kaj boljšega. Ampak nato se mu prvič, pa drugič, itd.... sfiži, ker je drugače programiran. Ker je programiran, da je pomembna edino le spolna privlačnost in to je vse. Takrat pa je potrebna močna volja, pa kanček psihoterapije tudi ne škodi, da prične spreminjati stvari v svoji glavi, da jih ozavesti...

Ampak večina o tem itak ne razmišlja in privzame nek fatalistični odnos do življenja. In življenje mineva v iskanju pravega ali pa v stagniranju v nekem odnosu z vso pripadajočo bedo in mizerijo... Ker tako je prav, a ne? Mama in ata že vesta.

Lilith wrote on 08.10.2003 at 08:29:29:


Zanimivo...

Po tej logiki bi jaz moral biti pijanec, ki bi seksal samo zato, da bi naredil otroke, ker jih rabi kot poceni delovno silo.

Lilitka, a se ti zdi, da sem tak?

t wrote on 08.10.2003 at 09:23:22:


Mislim, da človek ni ogrožena vrsta, da bi mu bila reprodukcija prioriteta.
Pa še med potrebo po reprodukciji in potrebo seksati je pri človeku bistvena razlika, to dokazuje splošna uporaba kontracepcije, a ne?
Tako da ohranjevanje vrste prepustimo živalim - te se parijo le ob določenem času s tem namenom, človek pa noč in dan, vse letne čase, večinoma brez tega namena.

Ljudje pa smo toliko socialna bitja, da Maslow-a hierarhija potreb gladko pade, saj smo sposobni kakšno stopničko tudi preskočiti oz. se ne držimo tega redosleda.

Dejto noooooo!

Kakšne živali, pa duhovnost, pa vse ste v en koš zmetal!

Zadeva je preprosta: kdor ne živi tako, da bo zadovoljil svoje potrebe po spolnosti, potem tudi svoje potrebe po ljubezni ne bo! Razen, če je razsvetljen!

Problem je v tem, da najmanj tričetrt ljudi svoje potrebe po spolnosti sploh ne zna določiti!

Sploh ne vedo, kaj, kako in kolikokrat rabijo seks!

Saj je isto tudi z hrano: večina se nas baše še takrat, ko smo že zdavnaj siti. To pa zato, ker ne poznamo meje med telesom in psiho. In če imamo take probleme že pri preprostem opravilu, kot je prehranjevanje, si lahko predstavljate, kako bluzite šele pri veliko bolj zapleteni dejavnosti, ki se ji reče seks...

Ni kaj razlagati!

Malokdo pozna svoje seksualne potrebe, želje, fantazije, obnašanje do obisti!

Nekaterim ljudem sploh ni do tega, da bi se spoznali.

Druga stvar je pa to, da se je veliki večini ljudi seks iz mednožja preselil v glavo. Možgani mislijo samo na seks, mednožje pa za seks sploh ni pripravljeno.

Ni enostavne rešitve, saj je do takšnega stanja prišlo zaradi nenaravnega doživljanje spolnosti pri ljudeh, ki živijo nenaravni način življenja v nenaravni družbi...

Skratka Gordijski vozel!

Mogoče bi ga presekali tako, da organiziramo vsesplošno ljudsko orgijo, recimo pred parlamentom?

Pomagalo bi tudi, če Cassandro izvolimo za predsednico...

Ali pa uvedemo davek na seksualno vzdržnost?

Ok, zdaj pa resno!

Vsako spoznavanje samega sebe se začne z iskrenostjo in pripravljenostjo na soočenjem s svojo notranjostjo, ne glede na to, kakšna je.

Saj je bistvo ljudi, ki se nočejo spoznati, ravno v tem, da nekje v sebi dobro vedo, da bi se sami sebi zdeli umazani in pokvarjeni, če bi si priznali, kakšne potrebe imajo. Tudi tisti, ki si potrebe priznajo, se še vedno skrivajo pred drugimi, celo pred najbližjimi.

Včasih me kakšen tipček sprašuje, kaj naj naredi, da se mu bo izpolnila želja recimo biti seksualni suženj. Ko ga vprašam, če je to željo povedal svoji partnerki, me samo zabodeno gleda... Povem mu, da ko bo to željo lahko svoji seksualni partnerici oziroma potencialni partnerici povedal tako preprosto oziroma mirno, kot ji recimo pove, da ima rad pomfri, bo pa veliko bliže uresničitvi želje.

Preprostost je tista, ki seže do bistva.