Se mi zdi zanimivo, zato bom napisala, mogoče pa bo lahko dal kdo tudi kako svojo (boljšo) razlago.

Živimo v vrstnih hišicah. Soseda na moji desni, Mirjana, je umrla 27. februarja letos, za rakom, in zelo dolgo časa je umirala. Umrla je, ne da bi se pobotali s sosedo na moji levi strani, z gospo Marijo. Do razdora med njima je prišlo slabo leto pred Mirjanino smrtjo, in Mirjana nikoli ni zvedela, niti njen mož, zakaj je gospa Marija čez noč pretrgala vso komunikacijo z njima. Tudi jaz ne vem, in me tudi ne briga.

Da je Mirjana umrla, sem Mariji povedala po telefonu takoj po tistem, ko sem se vrnila domov od umrle. Marija je seveda za pokojničin mir takoj prižgala svečo, zanjo je molila in tudi plačala je mašo za pokojno Mirjano.

Pred dvema dnevoma sem zjutraj ob polšestih šla iz spalnice po stopnicah navzdol, ker me je mačka prosila, da jo spustim na prosto. Takoj sem opazila svetlobo. Ker imamo vhodna vrata zastekljena z motnim steklom, je skozi nje sijala rdečkasta svetloba. Le kaj bi bilo to? Grem do vhodnih vrat in jih previdno odprem. Avtomobile parkiramo nasproti hiš, soseda Marija ima starega jugota, ki ga parkira tako, da avto z zadkom gleda proti vhodnim vratom. Nisem mogla verjeti, da bi soseda, ki pri svoji 65 letih ne hodi sredi noči nikamor, to jutro tako zgodaj odhajala od doma. Vse zadnje luči njenega avtomobila so svetile. Samo zadnje. Čakam pri odprtih vrati, mačka je šla po svoje, gledam, če se v avtu kaj premika. Nič. Čez nekaj minut luči ugasnejo. Skomignem z rameni in grem. Mi pa res ni treba vedeti in razmišljati, kaj se gre za ene igrice  sosedin avto skoraj sredi noči.  

Malo pred sedmo odhajam od doma. Ko grem iz hiše proti svojemu avtu (ki je parkiran ob sosedinem jugotu), zadnje luči njenega avta spet zasvetijo. Stojim, čakam, premišljujem. Vem, da soseda še spi, nerada bi jo budila zaradi takih stvari. Vsedem se v svoj avto, zakurblam, zapeljem z avtom rikverc na cesto – in luči sosedinega avta ugasnejo.

Ob desetih pokličem sosedo po telefonu. »Gospa Marija, ste vi pri svojem avtu opazili kaj čudnega?« Začne se smejati. »A ste vi tudi kaj videli?«, me vpraša. Pove, da točno ve, da so bile luči od avta ugasnjene, ko je zjutraj vstala. Ko pa je šla kasneje ven iz hiše, so bile prižgane. Šla je v hišo po ključ od avta, ker je mislila, da je mogoče pustila ona kak kontakt prejšnji dan, ko pa se je vrnila, luči niso več gorele in tudi nasplošno je bil avto čisto OK. Itak ga je tisti dan imela namen zaradi ene druge stvari peljati k mehaniku, in je povedala potem še za to nenavadno rpižiganje luči. Kar se tiče električne napeljave v avtu: poleti so ji itak vse kable zamenjali. Tudi podrobnejši pregled mehanika ni pokazal nič. In noben drug ni videl prižganih luči pri avtu kot jaz in Marija, ki sva se, vsaka zase, družili z Mirjano.

In Marija je povedala še tole: tudi v hiši se zadnje čase, vendar  še pred smrtjo Mirjane, dogajajo čudne stvari. Marija gre spat, pa jo sredi noči zbudi prižgan TV. Ve, da ga je pred spanjem ugasnila. Marija je v kopalnici, in nenadoma luč ugasne. Ni pregorela žarnica. Čez določen čas se spet sama prižge. Marija gleda TV – zgine slika. Čez čas se sama pojavi itd…

Ni rečeno, da bi to bila ravno Mirjana. A človek nikoli ne ve. Lahko bi bila tudi kaka druga duša, ki ne najde poti domov.

Sama imam občutek, da se je Mirjana sprijaznila s svojim odhodom četrti dan po smrti (umrla je v četrtek, v soboto je bil pogreb, v ponedeljek pa sem dobila občutek, da je z njo sedaj vse v redu). Nikoli ne bom pozabila, ko sem sedela pri njej kako uro po smrti in jo držala za roko, kako neverjeten (nič strašljiv) fizičen občutek je bil, da me tudi ona poskuša prijeti za roko.

A ima kdo kako svojo razlago?

uf men je to čist hudo   strašljivo.. jest teh sfer nč ne zastopim

Drugač pa verjamem v duhove, oz. umrle duše, ker sem celo življenje poleg pokopališča živela in vedno čutila, da se marsikaj okoli mene dogaja, česar se samo bežno zavedam.
Da bi se moral človek ravno poglabljat v to, ne mislim, razen, če se hoče s tem resno ukvarjat. Po moje so lahko take stvari, ki se jih dela napol bolj škodljive kot koristne. Druga stvar pa je, če je videt, kot da hoče nekdo navezat kontakt oz nekaj sporočit. Pol je komunikacija z ene strani že vzpostavljena ni ni lepo, da se ne odzoveš. Se je pa fajn tudi o tem pozanimat, kako to pravilno naredit, da se kaj kje na zahakla.
Upam, da boste tole čimboljše rešile!