No, seveda je bil tisti stavek mišljen v konceptu heca s tvoje strani, zato pa sem tudi sam Alojzu rekel "krjavelj". V smislu: "Hop, krjavelj je že spet na forumu in je že cel drek!".

Sicer pa: nekoč sta živela Zmaj in pa Tiger. Zmaj je bruhal ogenj, Tiger je pa nekaj šušmaril z Vodo. No, in ko se je Tiger utapljal v Vodi je mimo prišel Zmaj in Tigru porekel: hja, oštja, k'ga se pa d'gaja s tabo, Tiger dragi!". Pa Tiger ni točno vedel, da se utaplja, zato niti ni nič odgovoril, razen tega da je spuščal neke silne utapljajoče zvoke.
In glej ga zlomka se je Zmaju posvetilo, da se Tiger utaplja. Hja, si je rekel Zmaj, bom en mau ognja prištimal in bo ta Voda izhlapela, te pa se ne bo Tiger več utapljal.
Rečeno storjeno. Zmaj je bruhnil malček Ognja in Voda je izparela. Te pa se je Tiger spet ovedel in se ni več utapljal in reče lepo hvala lepa dobremu staremu Zmaju.
Hja, pa mine lep čas kak se Tiger zdaj lepo sprehaja po Zemljici in zagleda Zmaja, kak se v sarkofag daje in se z bombažnim robčkom pod nosom krvavo usekuje. Te pa Tiger lep čas opazuje to procesijo kar se naposled slišijo strašno strašni kriki. Zmaj se je namreč v sarkofag zaprl, in ker Zmaj po stari navadi bruha Ogenj, je sedaj nevede zakuril tisti svoj bombažni robček in ga sedaj v sarkofagu kuha. No, potlej pa Tiger sklene sam pri sebi, da bo vrnil uslugo staremu Zmaju, in ga brž polije s hladno Vodo. Stari Zmaj se zdaj nič več ne peče v sarkofagu in je Tigru hvaležen kot je nekdaj bil Tiger njemu.
Evo, to je to, večna zgodbica o Zmaju in Tigru. En se kuri na svojem lastnem ognju, en se pa utaplja v svoji lastni vodi.