Odsotnost neke generacijske napetosti in kritičnosti pri mladi generaciji je zaskrbljujoča. Ta odsotnost kritičnosti ni najboljši pogoj za prihodnji družbeni razvoj. Mladi se zatekajo v fantazijo in tam rešujejo svoje probleme, ki jim niso kos ali ki se jim resno izogibajo v vsakdanji stvarnosti. Nezmožnost, da uresničijo svoje sanje in želje, ustvarja stanje, da živijo v nekem nenehnem slepilu. K temu jih seveda navajajo tudi sredstva javnega obveščanja s televizijo na čelu, ki nenehno dajejo nestvarne in fantazijske rešitve stvarnosti.

Pogoji, ki ustvarjajo oslabljen osebni jaz pri mladostnikih, so v nekem pomenu funkcionalni za družbo, ki potrebuje šibke osebnosti. V nekem primeru je beg fantazijske rešitve normalen. Mladostniki danes predstavljajo prvo medijsko generacijo.. Množična medijska sredstva pa potrebujejo infantilne osebnosti. Velika prisotnost sredstev družbenega obveščanja  s sliko in glasbo nakazuje edino možno pot mladostnikom in odraščajočim, to je pot v fantazijo, iluzijo in beg od realnosti.
V mladih je odsotna sposobnost za projektiranje, za načrtovanje prihodnosti. Odsotnost vrednot in njihova odrinjenost v privatno sfero s strani družbe, je mlade prisilila k begu v privatnost in fantazijsko iluzornost. Vse to je rodilo neko spoznavno zmedenost, čustveno negotovost, ki išče rešitve bolj v fantaziji kot realnosti, vedno pa na škodo zdravega življenjskega realizma in načrtovanje prihodnosti.

Družba danes nadaljuje z uničevanjem mladostnikov, ker jim ponuja sliko nezmožnosti pri družbenih spremembah in jim daje občutek prikrajšanosti, ker živijo v svetu, ki je absurden, brez smisla in protisloven do skrajnosti.

Družba ali odrasli so naredili z mladostniki neke vrste pogodbo ali pakt. Pakt obstaja v tem, da nekritično konsumirajo vse, kar je mogoče sedaj, tukaj in takoj, ne da bi mislili na prihodnost. Prepričali so jih, da obstaja družba, ki lahko konsumira v sedanjost, ne glede na to, kaj se lahko zgodi v prihodnosti, brez odgovornosti za prihodnost in prihodnje generacije. Perverznost tega pakta je razvidna, saj se mladi v tem dobro počutijo, ko  ostajajo v družinah in se jim nikamor ne mudi, da bi prevzeli odgovornost za svojo lastno družino. Dolgo ostajajo v družinah in se tam kar dobro počutijo.

Vse to se dogaja na škodo družine kot harmonične celote. Danes poznamo pravice posameznika ali določenih skupin: pravice otrok, pravice žena, pravice odraslih itd., manj pa se veda pravice družine kot take. V naši kulturi je v ospredju posameznik, ne družina. Pomislimo samo na juridistično plat, kjer družina ni pravna oseba. Družina je samo seštevek določenih oseb. Industrijski sistem ne potrebuje družine, ampak le posameznika. Družbeni sistem ne upošteva družine in njene  notranje solidarnosti. Sistem kto tak je namenjenk posamezniku.

BVir: Od skupine k skupnosti

po mojem je se vsaka "starejsa" generacija zmajevala z glavo nad "mlajso" ali pa bila vsaj zaskrbljena.

Recimo nasi trsici za anglescino se je v srednji soli zdelo naravnost grozno, da ne moremo (pojav in medijski bum v aidsa) vec tako neobremenjeno fukat, kot so lahko generacije pred nami. Pa ker smo ziveli v casu permanentne krize (stabilizacije, inflacije) se spomnit in it za vikend v amsterdam se ga tam neobremenjeno zakadit. Skratka zdeli smo se ji nasploh grozno zapeti in napeti, pa nekateri med nami se kaj hujsega povrh.

bp

exorcist wrote on 01.10.2003 at 12:37:11:


Kake klobase eni pišejo, pa je zadeva čisto enostavna. Na koncu bodo še mladi vsega krivi.

Mislim, da so mladi dovolj inovativni, kreativni, ustvarjalni, samo tega ne morejo vedno pokazati. Zakaj ostajajo pri družini tako dolgo? Ja valjda zato, ker nimajo službe in zato ne vidijo perspektive. Kaj ti drugega preostane, kot ostati doma in čakat, da bo mama skuhala župco. Al pa se osamosvojit in začet fehtat in pod mostom spat. Po drugi strani, pa dvigujejo delovno dobo do onemoglosti. Pol pa pišejo razne klobase o nesposobni mladini. Lahko je s polno ritjo srat.

Quote:


Zanimiva tale vaša tršica.

exorcist wrote on 01.10.2003 at 18:53:57:


Exo, saj sem že zgoraj napisal, o tem kako lahko je zadevat srž in bistvo, pa iz tega naredit klobaso. Samo polno rit moraš imet.

Če bi dotični Jože živel v povprečni familiji, ki ima skrb kako iz meseca v mesec in poleg še otroka z diplomo brez zaposlitve, bi zadeval srž malo drugače.

LP Iga

Quote:

Za razliko od naju ki sva odrascala v 80-ih je ona mladost prezivela v urbanem okolju tam nekje v 70-ih.

lp bp

Danes mladi res podaljšujejo bivanje pri starših v nedogled. Živeti pri starših pa je danes drugače, kot eno ali dve generaciji nazaj. Takrat si še kot odrasel moral priti domov ob določeni uri, niti slučajo pa ni bilo govora o možnosti, da bi pripeljal domov svojega fanta, punco, ki bi pri tebi tudi prespala. Zato pa se jim je najbrž tudi mudilo na svoje. Sedaj pa poznam veliko takih, ki že imajo svoje otroke, pa živita mlada starša vsak zase pri svojih starših. Kje je tu sprejemanje odgovornosti za svojo družino? Za mnoge (seveda ne za vse) je to, da službo težko dobiš, dober izgovor. Pri starših imajo vso potrebno udobje, od države dobijo denarno pomoč, žurajo lahko kadar koli in ob priliki pojamrajo, da služb tako in tako ni.
Udobje še nikogar nikoli ni prisililo k aktivnosti!
To, o čemer govorim, vidim vsak dan, ne govorim tega kar tako, na pamet.

t wrote on 02.10.2003 at 10:32:00:


Ima, pa to celo 3. Vendar poanta je tudi v tem, da si različne navedke drugače razlagaš, če jih izvzameš iz različnih poglavij. Bolje bi bilo, da si preberete celotno knjigo.