exorcist wrote on 01.10.2003 at 12:37:11:Odsotnost neke generacijske napetosti in kritičnosti pri mladi generaciji je zaskrbljujoča. Ta odsotnost kritičnosti ni najboljši pogoj za prihodnji družbeni razvoj. Mladi se zatekajo v fantazijo in tam rešujejo svoje probleme, ki jim niso kos ali ki se jim resno izogibajo v vsakdanji stvarnosti. Nezmožnost, da uresničijo svoje sanje in želje, ustvarja stanje, da živijo v nekem nenehnem slepilu. K temu jih seveda navajajo tudi sredstva javnega obveščanja s televizijo na čelu, ki nenehno dajejo nestvarne in fantazijske rešitve stvarnosti.
Mediji niso pogrunta nč novga. So samo recikiral staro pishološko dejstvo, da je v vse vzavesti. Da t.i. realnost preveč posredna, dolgotrajna pa potratna pot do človeške duše, da se je da dost bolj neposredno prisvojit direkt s podobo podobe. Taka rešitve stvarnosti niso nč bolj fanatazijske kot freske na cerkvenih pročejih in se bodo sčasoma enako izprazlne.
Quote:Pogoji, ki ustvarjajo oslabljen osebni jaz pri mladostnikih, so v nekem pomenu funkcionalni za družbo, ki potrebuje šibke osebnosti. V nekem primeru je beg fantazijske rešitve normalen. Mladostniki danes predstavljajo prvo medijsko generacijo.. Množična medijska sredstva pa potrebujejo infantilne osebnosti. Velika prisotnost sredstev družbenega obveščanja s sliko in glasbo nakazuje edino možno pot mladostnikom in odraščajočim, to je pot v fantazijo, iluzijo in beg od realnosti.
Infantilnost madih ni dons nč večja kot je bla v časih močnih verskih ali idelošokih avtoritet. Tud oni so kreiral odvisne osebnosti in jih vzdrževal v strahu in odvisnosti, da jih laže vodil.
Quote:V mladih je odsotna sposobnost za projektiranje, za načrtovanje prihodnosti. Odsotnost vrednot in njihova odrinjenost v privatno sfero s strani družbe, je mlade prisilila k begu v privatnost in fantazijsko iluzornost. Vse to je rodilo neko spoznavno zmedenost, čustveno negotovost, ki išče rešitve bolj v fantaziji kot realnosti, vedno pa na škodo zdravega življenjskega realizma in načrtovanje prihodnosti.
To bi jest označu kot končno en znak zdravja naše mladine.
Quote:Družba danes nadaljuje z uničevanjem mladostnikov, ker jim ponuja sliko nezmožnosti pri družbenih spremembah in jim daje občutek prikrajšanosti, ker živijo v svetu, ki je absurden, brez smisla in protisloven do skrajnosti.
Svet je absurden, brez smisla in protisloven do skrajnosti. Mladi ga morajo kot takega samo dojet in v tem ni nč nihilistiničnega, saj če ga kot takega sprejemejo, ga ja ne bodo šli v imenu enga višjega smisla uničevat tko kot so to počel njihovi ta(pra)stari.
Quote:Družba ali odrasli so naredili z mladostniki neke vrste pogodbo ali pakt. Pakt obstaja v tem, da nekritično konsumirajo vse, kar je mogoče sedaj, tukaj in takoj, ne da bi mislili na prihodnost. Prepričali so jih, da obstaja družba, ki lahko konsumira v sedanjost, ne glede na to, kaj se lahko zgodi v prihodnosti, brez odgovornosti za prihodnost in prihodnje generacije. Perverznost tega pakta je razvidna, saj se mladi v tem dobro počutijo, ko ostajajo v družinah in se jim nikamor ne mudi, da bi prevzeli odgovornost za svojo lastno družino. Dolgo ostajajo v družinah in se tam kar dobro počutijo.
Jest ne morem verjet, da je kaj takega sploh možno. K sem bil jest mlad, se s stastarimi enostvn ni dal skupaj živet drgač, kot da se si jim podredu.
Quote:Vse to se dogaja na škodo družine kot harmonične celote. Danes poznamo pravice posameznika ali določenih skupin: pravice otrok, pravice žena, pravice odraslih itd., manj pa se veda pravice družine kot take. V naši kulturi je v ospredju posameznik, ne družina. Pomislimo samo na juridistično plat, kjer družina ni pravna oseba. Družina je samo seštevek določenih oseb. Industrijski sistem ne potrebuje družine, ampak le posameznika. Družbeni sistem ne upošteva družine in njene notranje solidarnosti. Sistem kto tak je namenjenk posamezniku.
To se dogaja na škodo avtoritarne družine, ne pa družine kot na znotraj in navzven enakopravne jedrne celice družbe.