Lilith wrote on 25.09.2003 at 09:56:11:ARS, v osnovi lahko o vsem, kar navajaš, debatirava in dopuščam možnost, da se kje motim.
Če lahko, potem pa lahko na kako moje vprašanje/komentar tebi odgovoriš ...
Lilith wrote on 25.09.2003 at 09:56:11:Ampak to, da "naj 14-letniki seksajo kadarkoli želijo", to je pa ABSOLUTNO TOO MUCH.
Najverjetneje je "absolutno too much" zgolj iluzija, da najstniki oz. žnj-letniki ne bodo seksali točno takrat, ko bodo želeli. Pa če se kdorkoli od "ta velkih" kar prec razčesne ...
In se mi zdi, da še vedno močno velja, da tisto, kar le-ti prepovejo ali pa v tabu zavijejo ali pa za nenormalno proglasijo, odraščajoče njihove pogosto prav pahne v raziskovanje in preverjanje, da odkrijejo realnost; svojo. A nemalokrat taiste prepovedi, tabuje in nenormalnosti brez premisleka prevzamejo oz. vzamejo za svoje - "ta stari že vejo" princip - in kasneje samo "gledajo", kako to, da ... in imajo s tem, kot odrasli, velikokrat opraviti precej več in dlje, kot če bi sami sebe sledili in svojo resnico iskali ... Ja, če bi le znali ... In kdo je ključen pri tem? Starši, največkrat oz. najdlje (a na samo "srečo/nesrečo" nismo edini).
Največ, kar jaz kot starš lahko za svojega otroka storim, je to, da svoje življenje odkrito živim in ga z njim delim. Na način, da sem mu družba, opora, podpora, vir informacij, lastnih izkušenj in mnenj (predvsem ko to želi), s poudarkom na tem, da je vse ok, za kar se odloči, dokler je pripravljen za to prevzeti odgovornost. In ker gre nam, staršem (in drugim odraslim), sprejemanje odgovornosti poljubno "dobro" od rok, gre tako tudi našim "ta malim" ... A vsak se predvsem skozi svoja delovanjih uči in tako svojo realnost gradi. In kdo smo mi, da bi kogarkoli realnost sodili, razen svoje?

ARS