ARS
5
Offline
Preveč dobrega je lahko ... čudovito. (Mae West)
Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: 
|
ČEZ PLOT
Daj, no, a da poznaš kar nekaj muhastih, težko obvladljivih in samosvojih žensk, ki mi do kolen ne sežejo? Tebi pa res ni dolgčas! Sicer pa, iluzije o tem, da bi mene (ali pa kogarkoli) lahko obvladoval, pa ja nisi nikoli gojil, ali pač? Kaj ste modeli! Skoraj nič ne morete (beri: želite) dati in deliti, pa se vseeno kar nekaj razburjate. Modeli, res.
Zdajle toriraš ali pa prav zvito provociraš. Ali pa nič od tega - pa ne bom o tem naprej razmišljala, bi bil brezpredmeten monolog. Dejstvo je, da sta tako tvoja pozicija napada kot obrambe povsem odveč, saj si, kot ti hočeš, in prav v nič te nisem prepričevala. Se mi ne da, največkrat ne obrodi sadov; pa še moreče zna biti in energijo posrka, mnogo nje. Pa tudi polemizirala nisem s teboj, kdo od naju živi pravilneje. Saj ja vsak živi tako, kot se mu zdi prav, pametno in pravilno zanj. No, naj bi. A se mi skorajda ne da razpredat, zakaj mnogokrat ni tako, pa zakaj se marsikdo izmed njih lenobno in z nezavidljivo odličnostjo izgovarjanja prepušča lastni neodločenosti in nedelovanju; iz dneva v dan.
Ne, samo iskreno me je zanimalo, kako in zakaj zdržite v takih zakonih, ki niso tisto, kar mislite, da bi lahko bili oz. bi morali biti. Kako neki naj vem, kakšen je vaš resnični modus vivendi? Vas, vezanih, ki jim je premalo hudo, da bi šli v nepreklicno akcijo. V akcijo za svojo srečo in lasten notranji mir. Hm, morda imate pa tako srečo kot mir, a bi radi vedno znova preizkušali, ali je mogoča še večja doza obeh. Ja, seveda. Brrr. Dolgčas vam je, pa zato v vsako, vsaj malce vznemirljivo, podrezate; predvsem za spremembo položaja. Sem pa že raje za vedno samska kot v dvoje osamljena!
Ja, res pravimo, da se zarečenega kruha največ poje. A kar se intimnih razmerij tiče, si ga jaz, po katerihkoli mojih kriterijih in brez dvoma, lahko privoščim kakršenkoli obrok; zarečenega kruha, namreč. Če se mi zazdi. In ne bo slabe vesti. A ker nekaj prakse že imam, mi je škoda energije za tvoj obrok. Drži, nepredvidljivo mi je nenehni izziv in v veselje, a še zdaleč ne tisto morebitno trepetanje srca - kako patetično - ker ga druga že "ima", ker on drugo (no, prvo) pač "ima". To ti gre v nos, kajne?
Ker sem začutila bližino, se mi je pač dalo s teboj deliti na način, ki prijateljem pritiče. Neposredno, iskreno, brez celofana. Sem sebe in svoje poglede s teboj delila, to je vse. In ker si me v nadaljevanju intimno vznemiril, sem ti to tudi iskreno povedala. Ja, vse je najina elementarna pravica, v vsakem primeru; a zgolj do meja drugega. Tudi odklop. A bom še čisto malo nadaljevala; vse ostalo bi bilo nevredno tebe in mene.
Ne gre za to, kdo od naju je bolj pameten, uspešen ino podobno. Sem ti oziroma ti zgolj prijateljsko in iskreno razpredam, kaj mislim in kako te vidim. In čeprav med prijatelji včasih potrebujemo pogum za kake besede, jih to praviloma ne ustavi, saj smo na svetu tudi zato, da si odpiramo oči. (Ja, ja, res je, nisva prijatelja, a bila sva na najboljši poti.)
Torej, če se ti farbaš, da greš s prijateljico (ki ni tvoja žena) brez problema, posledic in neobremenjeno v posteljo, prav. A že sama semantika prijateljstva, kaj šele iskreno pojmovanje le-tega, tankočutno postavlja prijateljstvo v povsem drugačno dimenzijo (pa pri tem popolnoma nič ni važno, kako kdorkoli prijateljstvo pojmuje - v sebi vsi slutimo, kakšno naj bi bilo, nekateri pa se tega tudi zavzeto učimo – predvsem iz sebe navzven).
In kdor se skriva za iluzijami in jih prav pedantno neguje, se tako z mislimi in besedami bori kot ti. Biser, res: Samska ženska, ki z vezanim moškim ne skoči med rjuhe, je egoistična. Ne ti meni o egoizmu! Kaj neki ima postavljanje osebnih nad splošne koristi opraviti z našimi osebnimi in intimnimi odnosi? Nič. Naša osebna dolžnost je, da najprej in nenehno skrbimo zase in svoj notranji mir. Če je v nas nemir, je tudi okrog nas. In obratno. Če sem v redu s sabo, sem tudi z drugimi. In obratno. In ker nismo popolni (oz. smo nepopolni v svoji popolnosti), skačemo malo iz miru v nemir in obratno. Življenjsko, ne pa egoistično.
Tako, kot si se poročil - iz povsem napačnih razlogov (kar dandanes pač zelo dobro veš in tudi poveš), tako si danes še naprej skupaj z njo - tudi iz povsem napačnih razlogov. Tudi to zelo dobro veš, a si se v svoj konformizem sam zavestno pospravil. Tako temeljito, da celo res verjameš, kako plemenite razloge imaš za to.
Matrca, res si me sprovociral. Tako prekleto rahločuten si na cajte, pa take klamfaš! "Da vzgoja ni izgovor za tvoje vztrajanje v zakonu, pa da bi bil rade volje samohranilec, ker taki nezdravi odnosi dajejo otroku slab zgled … ampak vsakdanji vpliv na oblikovanje otrokove osebnosti imaš pa le." Taka nakladanja, ko in ker so otroci noter, me še vedno znervirajo. Najverjetneje toliko bolj, ker imam izkušnje z obeh plati – sem otrok ločenih staršev in ločena mami. Pri sedemnajstih vplivaš na otrokovo osebnost?! Bejž, no ... A se ti ne zdi, da je odgovornost do otrok(a) predvsem to, da naredimo prav vse za to, da svoje življenje iskreno, pestro in srečno živimo, vzponom in padcem ter otrokom navkljub?
Mimogrede, punce, a res vsi, v svojih življenjih zdolgočaseni moški tako baročno nakladajo, ko si ene nove, na nov način pripravljene "račke" zaželijo? Čez plot z njimi! Retorično, zgolj. Oboje.
OK, pa predpostavljajva, da živim s partnerjem (fant/mož). Zame prijateljstvo z moškim, ki ni moj intimni partner, a h kateremu me vleče seksualna privlačnost, torej mesena želja, pač ni mogoče. Tak moški je lahko zgolj moj ljubimec, ne pa tudi prijatelj. In oba se najverjetneje strinjava, da z mojim partnerstvom nekaj že ni v redu, če me neustavljivo vleče proč oz. če si omislim ljubimca.
No, pa druga slika. Trenutno samska. Lahko počnem karkoli se mi rukne. Dobesedno. In tudi res. In stavim vse le še na to, kar iskreno želim in čutim. Brezpogojno oz. tako, kot v danem trenutku pač nanese. In zame prijateljstvo z moškim, ki že ima intimno partnerko, a h kateremu me vleče seksualna privlačnost, pač ni mogoče. Tak moški je lahko zgolj moj ljubimec, ne pa tudi prijatelj. In njega si v danem primeru privoščim zgolj, če me k njemu ne vleče nič drugega kot le mesena želja. Če. In to brez problema, brez panike, s konzumnim guštom, morda celo raziskovanjem. Sicer pa, trenutne telesne potrebe znam(o) popedenat' tudi na mnogo bolj enostavne načine …
Tisto, kar meni manjka, mi noben ljubimec ne more dati, pa tudi obdobja iskanja temeljev in športanja so že za menoj. Ja, sestradanosti pristne bližine in dotika zavestno ne hranim na tak način, ne več. Niti se ne slepim, da je kako drugače zame prav. Že z vsem ostalim, pa ko morebitni potencialni pride na pot, je preveč opraviti, da bi se "igrala". Le kaj mi bo ljubimec? Da me vzame iz omare, ko ima čas in ko se mu zazdi? Ali pa obratno? Ne, hvala. Jaz bi vse, ne samo nekaj na pol ali pa v vrsti.
A zame je "zgolj" prijateljstvo z moškim povsem mogoče, pod enim samim pogojem oz. dokler je le-ta izpolnjen: ne čutiva mesene želje eden do drugega. Pa čeprav sva bila nekoč v preteklosti morda celo partnerja ali ljubimca. Je mentalna bližina in odnos, ki naju povezuje; ne glede na razloge in dokler pač. In iskrenost. Najina, edinstvena; z vsakim drugače barvana, jasno. Ja, šment, zame je tudi intimno partnerstvo z moškim povsem mogoče in enkrat tudi bo. Pod enim samim pogojem: on bo vse, tudi prijatelj, najboljši. In vsi "le" prijatelji bodo še naprej v mojem življenju, dokler pač in ker ne bo mesenih želja.
Zanima te, kaj me je pravzaprav tako razkurilo? To, da sem v določenem trenutku ponovno videla tisto, kar sem želela. In hkrati nekaj časa neverjela, da si se res tako meni mimo odločil, in se ujela v verjetje, da te je škoda. Ja, saj te je … bilo. Morda. A tudi ti v sebi verjameš, da te ni. Če bi bilo drugače, bi razprl krila ... Jasno, tako zgleda iz moje perspektive in na moj način. Če bi bila jaz ti, bi bila že drugje. Pa nisem ti. Sem pa drugje.
A zdaj končno razumeš - ne gre za polemiziranje, prepričevanje, obsojanje. Ne, samo svoj "reset" gumb sem iskala, spet enkrat. In je moje zaupanje tebi preč, z njim pa še spoštovanje, ki sta osnova za katerokoli lepo, iskreno, plodno in veselo skupno delovanje.
Hvaljen bodi tisti, ki je prvi čokolado skupaj zmešal! Ne, raje ne grem po leksikonih brskat, kdo je to bil. Bi morda odkrila, da je za svojo ženo kako novo "blažilo" iskal, ker se je tako rad preko plota podal …
Ženske, res ste koze. Tiste, ki ne živite tako, kot si želite. Vse tiste, ki vztrajno negujete zgolj formo zakona (ali pa veze). In vse tiste, ki pripuščate moške, ki jim je v življenju dolgčas. Da niste? In da krivda ni vaša? Ja, seveda. "Za tango plesat' sta potrebna dva."
|
Home
Pages: 
