Mojih $0.02

Pri tehle stricih mi je že od nekdaj najbolj všeč ime. Prosti zidarji. Imam namreč posebno veselje oblezt vse par sto let stare kamne, ki jih je uspel človek umetelno zložiti v kupčke in se čudit koliko truda in odpovedovanja, ki se je včasih vleklo skozi več zaporednih generacij, je bilo potrebno, preden so kupčki dobili želeno velikost in obliko. In pa znanja.

Tudi posledice takšnih debelih zidov so lahko prav zanimive. Dubrovniku so recimo omogočile relativno neodvisnost in svobodno trgovino v trajanju več sto let, dokler jih ni napredek v oborožitveni tehniki naredil za zastarele. Da o vseh kupih kamenja ki pričajo o tem kako in zakaj je nek zanimiv človek umiral na križu in potem skrivnostno izginil, niti ne govorim.

Danes je na splošno razširjena predstava o temačnem srednjem veku, v katerem se je civilizacija malodane vrnila za par tisočletij nazaj in pozabila na vse pridobitve anitčnih civilizacij. Pa vendar se meni Aya Sofya (532-537) ne zdi kaj manj veličastna od partenona ali koloseja, notredamska katedrala in še mnoge druge, ki so se začele pojavljati pred že več kot 1000 leti pa se tudi lahko v brez sramu primerjajo in presegajo večino antičnih zgradb.

Dostikrat se omenja renesanso, kot zibelko sedanje civilizacije, vendar se mi zdi da je bil po obdobju nestabilnosti v Evropi za njen razvoj pomembnejši razvoj par stoletij prej, ko so se fevdalne strukture utrdile, stabilizirale in so boji potekali samo še v mejnih področjih, drugod pa je ostajal  čas in prostor in energija za drugačen razvoj, ki je omogočil razvoj tudi na drugih področjih kot samo v  oboroževanju in vojskovanju. Znanje stavbarstva tudi v najhujših vojnih časih ni zamrlo, saj so bile različne utrdbe, gradovi, trdnjave, okopi in podobno vedno iskani in zahtevani. Ohranjati se je moralo z neposrednim prenosom iz generacije v generacijo, v miru pa se je lahko razvilo samo še naprej.

Pred časom sta me v Nemčiji uštopala mladenič in mladenka v na prvi pogled zelo čudnih oblačilih. Čez čas se je v pogovoru pokazalo, da sta kamnoseška pomočnika in da so oblačila in pa štopanje del stare obrtne tradicije, da morajo pomočniki, po končanem uku in preden lahko postanejo mojstri, najprej za pet let v svet in se v tem času sploh ne smejo vrniti domov. V tem času naj bi spoznali tehnike in rokodelske spretnosti tudi od drugod in jih uspešno prenesli nazaj, ko so se čez čas vrnili. (Se mi zdi škoda, da za kaj takega drugje ni več ne volje in ne časa. )

Tako se je znanje širilo dopolnjevalo prepletalo. Po mojem mnenju so morali biti uspešni rokodelci in stavbarji že tudi v najhujših vojnih časih relativno svobodni, iskani in cenjeni. Znanje pa se je nedvomno prenašalo ne samo lokalno iz generacije v generacijo, ampak tudi preko regij. Zaradi česar se mi zdi, da so bili stavbarji tudi v tistih časih svobodni ljudje  kot samopostavljeni razred pa relativno neodvisni od fevdalne gospode in vojaških struktur.

Zanimivo se mi zdi, da so bile prve prostozidarske lože organizirane v času, ko se je napovedoval prehod iz rokodelstva v inženirstvo, ko so začeli logični naravni zakoni in pravila zamenjevati muhasto božjo voljo, pa tudi ko je neposreden uk in prenos znanja zamenjevala pisana beseda in omogočala zametke znanosti in tako prekinjala neposredne stike pri prenosu znanja, denar pa je začel izpodrivati druge vrednote. Tajno združenje z ekskluzivnim članstvom, pa bi zato lahko poskusilo doseći več ciljev:
- ohraniti osebne stike in prenos določenih znanj, ki bi se drugače lahko izgubila (naprimer tista, zaadi katerih je bila vzpostavljena arhitektura kot posebna stroka)
- vnesti red in inženirstvo v vesolje, družbo in odnose
- ohraniti nekaj mistike in skrivnostnosti, ki je vedno potrebna v življenju

Gospodje, ki so si pri goski in ražnju izmislili rituale, preko katerih so želeli ohraniti duh obdobja ki je umiralo, pustilo pa marsikateri kamniti kupček, ki ga še danes po pravici občudujemo in ga hkrati križati z duhom obdobja, ki se je v tisith časih za gostilniškimi mizami šele rojevalo.

Po mojem mnenju prostozidarji danes nimajo kakšnih velikih skrivnosti, ki bi jim lahko ušle, razen svojih ritualov in druženja in pa seveda koristi, ki jim ga slednje morda prinaša.

lp bp