Kot prvo bi razjasnil, tako pogosto uporabljena in zlorabljena pojma med "trdo" in "mehko" drogo, ker se nekateri še kako trudijo, da bi prikazali namišljene in velepomembne (fundamentalne) razlike (diferenciale) med takoimenovano "mehko" in "trdo" drogo, vse prepogosto pa se pozablja, da ni nekih jasno začrtanih mej med njima, ko gre za psihično odvisnost človeka (labilna osebnost), ki jo uživa, tudi kaj hitro poseze tudi po cem "trsem". To pomeni, da se lahko "mehkodrogeraš" zelo hitro preobrazi v "trdodrogeraša" in mu mehke droge služijo le za odskočno desko za odplutje v "kalne vode" - svet omame in halucinacij, seveda to ne velja za vso populacijo, ampak čemu tvegati in se po nepotrebnem izpostavljati "nevarnostim" kot slamnat junak, ki na koncu zgodbe umre. Kakšno je to junaštvo, pirovo seveda?
Torej z zagovorniki legalizacije marihuane se strinjam v določenih aspektih, saj vsi vemo, da ima vsaka medalja dve plati, ampak pri tem se ignorira in zapostavlja ljudska modrost: "priložnost dela tatu".
Če bodo otroku v vsaki kavarni ponujali hašiš ali bi mu bil na dosegu, bi ga morda 2x zavrnil, drugič, tretjič, pa bi bil malce v dvomih in zmeden, tako da bi se verjetno vprašal, zakaj pa ne...
Naslednji lapsus te filozofije je, da ne razmišlja in si ne postavi bistvenega retrospektivnega vprašanja, namreč ali "mehka" droga ni droga? Zagotovo ni mehka droga lizika ali keks za otroke, to vemo vsi. Saj droga ostane droga. Med nje štejemo še tudi alkohol, cigarete in še kaj bi se našlo, kateri je zelo popularen slovenski objekt poželenja in občudovanja. Čemu bežat v nekakšne namišljene sanjske svetove v napolbudnem stanju fantaziranja?
Droga je droga in pika, funkcija olepševalnega pridevnika "mehka" pa je ta, da zavaja in širi dezinformacije. Kaksna je razlika med tatom, ki ukrade kolo in med tistim, ki spelje kaj težjega, npr. avtomobil? Boste izrekli oprostilno sodbo tatu s kolesom, ker je ukradel nekaj lažjega, mehkega? Skregana logika, saj sta oba tata, čeprav je eden izmaknil nižjecenovno vozilo (kolo), ampak to mu še ne izbriše krivde.
Slovenci smo nezrel, zapit in neodgovoren narod, ki beži v nekakšne omame in kratkoročne užitke, izživljanja, nesoočanja s stežavami, s pomočjo najboljšega kompanjona povprečnega Slovenca, "flaše" in drog, država pa še to latentno (prikrito) vzpodbuja in nemo molči, saj dolgoročno pomeni vloga zapijanja naroda manjsa obremenitev drzavnega bidzeta, profit s pijanci, saj ve, da se ti ljudje redkokdaj včakajo rente - "penzije" in lahko vodilna hunta vlada še naprej.
Bravo Keber, je vsaj dal vedeti, da je alkohol v Sloveniji še kako problematičen in si je zmotno zatiskati oči, čeprav dvomim, da bo tale prohibicijski zakon sploh kaj pomagal, če se ne pospravi v "podstresju" teh zadrogiranih Slovencev; miselnost in način življenja.
Imete se fajn, dokler ste zadeti, ker ta efekt se kako hitro mine! Drugace pa se zaletite v tale monitor in z glavo udarjajte obenj s frekvenco 60 Hz, da boste delezni cimbolj intenzivnejsih obcutkov blagostanja in nirvane, magari v četrti dimenziji poneumljanja.