veronika wrote on 30.05.2003 at 08:51:24:

kako loh pa boli nekaj nekoga ki ga ni vec?

Quote:

se strinjam. ampak zakaj ti gre pol tok na zivce tisto pocetje gor.

Quote:

sej ga tko al tko ne bos mela ti (dusa). kaj pa bojo poceli s tvojim telesom takrat drugi se pa tko al tko ne mors ti vec odlocat, tko da

ne se sekirat za stvari za katere je nesmiselno, rajs bod pozorna na tiste stvari ki so "vredne" tvoje pozornosti.

Smo si različni, ni kaj.

Meni je umrl oče in njegov pogreb je bil glih na moj 20 rojstni dan. bila sem izredno navezana na njega. A kljub vsemu imam še vedno takšen odnos do pogrebov. Nočem si pomagat, ne ne morem.

Zakaj bi se poslovil od njega? In če se že moreš posloviti od njega, zakaj naj bi to trajalo tako dolgo in bilo tako mučno?

Seveda je hudo, saj nam je hudo, če se ločimo, od nekoga, ki gre samo na daljše potovanje, ob smrti nam je pa še 100 krat bolj hudo.

v tem trenutku, se mi zdijo pogrebi nepotrebno metanje denarja stran. A to je ta trenutek. Kako bo v prihosnoti ne vem. Vem le to, da jaz nočem imeti ne pogreba ne nagrobnega spomenika. pa pika

t wrote on 30.05.2003 at 11:20:03:



ja. če že more bit sedmina, naj bo taka.
Res sem se v začetnem topicu zgražala, da so ne eni sedmini pol peli, ampak to me v resnici sploh ne moti.

vem da bom enkrat umrla, čeprav ne verjamem, da sem na to pripravljena. Ampak nočem žalovanja za sabo, nočem solz. Hočem smeh in veselje. In tud petje.

saj se vidimo spet,...

Veronika.

Spomnila si me na spominski govor.
Bi prej še o tem:

Meni so v mojem obdobju odraščanja umrli že vsi Stari starši - nekateri že prej predno sem se rodila.

Lansko leto pa smo družinsko na isti dan POKOPALI moja staro mamo in strica - oba sta umrla na ISTI dan. Vse skupaj se je na moč povezovalo. Tudi bolezensko.

Ne vem kaj mi je bilo tisti trenutek - ko sem izvedela - NITI ene solze nisem potočila. Podpirala sem vse Druge okoli sebe - še Očeta ( ker je izgubil brata ) in Mati ( ker je izgubila mamo ). Trdna sem morala biti - ko na meni ni bilo SOLZ - so se meni prilagodili drugi. Čutila sem, da MOJA mirnost vpliva na vse ostale, saj sem vedela, da če se še jaz Zjočem, potem bo žalosti več - pa ne bi sedaj o tem.

Vem, da je bila TO USODA ,  katera se nam je " nekako morala" zgoditi ", da smo se medsebojno še bolj združili, ker smo se prej zelo razdruževali. Podpora je prihajala z vseh strani in v njej je bilo ZAZNATI, da Smo DRUG DRUGEMO MOČ - ne glede na to, KDO JE UMRL - je bilo že tako - moralo se je zgoditi.
Še vedno verjamem v USODO - nas.
Rodimo se Z namenom - Umremo, ko ga izpolnimo.
Ali pač...
Tema za drugam.

In ker so se pogrebi odvili na isti dan - razdalja pa je bila kar velika, smo vsi odšli na mamin pogreb.
Spominjam se govora - tistega spominskega.
Ob prebiranju sem se spomnila  - kako sem jo cenila, kljub vsem napakam, katere je imela. Spomini so švigali ko iskrice,  ker sem JO IMELA RADA, sem vedela, da KLJUB vsemu, lahko OPAZUJEM LEPOTO - sedaj. Lep GOVOR, lepi SPOMINI. Potreben je - Vernonika - s tem se zahvalimo ZA vse lepo, KAR nam je nekdo DODAL v naše življenje.
Izpolnil/a je svoj namen - kljub temu, da mi tega ne vemo - on/a ve.
S tem govorom, katerega sem prepričana, da ga sliši tudi "umrla oseba" Zaključimo neko Njeno/njegovo pot. Kar je zelo lepo. Kasneje to drugače dojemamo, kot na samem kraju, kjer je bolečina, res pristotna.

KO ljubimo z vem Srcem in telesom - res težko izpustimo ljubljeno osebo od sebe - a JE  - vedno Z nami in V nas. To pomni, Valerija.

In
V mrliški vežici, kjer je bila samo žara - sem dobila občutek, da LEBDI NAD NAMI, da ve in nas opazuje. Teh občutkov ne bom pozabila - saj so bili zelo lepi.

In danes sem ravno bila na njenem gorbu, ( prižgala modro svečko ), katere so zelo so simbol nekega miru in spokoja, goreče so izraz LJUBEZNI, ter da še mislimo nanje.  
In tam se vedno  zahvalim za vse, kar mi je nudila in dodala v mojem življenju. Res, s tem si priznam, da je nikoli ne bom izpustila iz mojega Srca - dovajam lepoto NJe in mi je lažje.

Toliko različnih Zgodb je...

Lep dan vam želim, poln notranje Ljubezni.

Simona-simsi

Res, še en tupi pogled.

Draga marjana.

Mislim, da si me imela na ignore, če ti pa slučajno v takem stanju ignore ne dela, pa lahko preskočiš moj post, kot, da ga ni, to je tudi ignore.

Drugače pa, zakaj si se vmešala ? sama že veš, mogoče pa imaš tudi ti kakšen čuden pogled ?

Veš, ukvarjanje samega s sabo, kar daj se, vase poglej, jaz sem že in še bom, med pavzo ko ne gledam vase pa pišem neumnosti, tako kot vedno.

Vsakodnevne čvekarije pač, pa ne glej tako čudno.
Svet je lep.

Ja, učinka tako ali tako ne bo. Imaš prav.
O spoštovanju s tvoje strani domene, nebi rad izgubljal besed, tvoje spoštovanje je razvidno izpred nekaj časa nazaj.
V meni je dobrega toliko kolker je pač nekdo zmožen videti.

Zakaj govoriš o množini, kateri so pa tisti ostali ? kolker vem sva imela eno lepo debato z himijem, no pa potem si se piključila še ti.
A te je kaj zbodlo, si mislila, da tebi kaj pišem ?

Težko boš prebrala mojo izkušnjo od mene, ko je bila napisana je nisi brala, niti nisi znala ceniti kar sem napisal in takšna bedarija iz moje strani se nebo več ponovila, da bi kaj še napisal, ker sem po mnenju večine tak al tak pisal same neumnosti in bedarije, celo TI si me dala na ignore, ker sem pisal tako (ne)pametne stvari.

Precej gledaš vase, tole me spominja na mojega prijatelja, ljubitelja piva, ki mi je nekoč izjavil, - vsak dan gledam vase, večkrat na dan, ko obrnem flašo pivčka, takrat pogledam globoko vase, kolk ga še približno gre noter, ko ga je preveč, pa itak ni več važno gledanje vase.

In marjana, lepo, da se spoznavaš, pa se resnično iz prave strani spoznavaš ?