Mojih želj je veliko in moj jok gre do srca,
a še vselej si me rešil z ostro zavrnitvijo;
in ta trda milost mi je skoz in skoz prežela življenje.

Dan na dan me delaš vrednega
preprostih velikih darov,
ki mi jih daješ brez prošnje -
to nebo in to luč,
to telo in življenje in duha -
in me rešuješ nevarnosti prevelikih želj.

Včasih se koprneč obotavljam,
včasih pa sem buden in stečem iskat svoj cilj;
a ti se trdosrčno skrivaš pred menoj.

Dan na dan me delaš vrednega,
da me v celoti sprejemaš
in me kdaj pa kdaj zavrneš
in me rešiš nevarnosti
bledega, negotovega hrepenenja.

(Darovanjke)

Dolge dni že ni bilo dežja
v mojem žejnem srcu, o Bog.
Obzorje je neusmiljeno golo -
niti najmanjše meglice rahlih oblakov,
niti najmanjše slutnje bližajočega se hladnega dežja.

Pošlji svoj jezni vihar, temen do smrti,
če te je volja,
in z biči bliskov prešvigaj nebo
od roba do roba.

Odpokliči pa, Gospod,
odpokliči ta predirni, molčeči žar,
tih in oster in okruten,
ki mi žge srce z groznim obupom.

Naj se oblak milosti skloni z neba
kakor materin solzni pogled na dan očetove jeze.

(Darovanjke)

Dom

Šel sem sam po stezi čez polje, ko je sončni zahod skrival kakor skopuh svoje poslednje zlato.
Dnevni svit je tonil globlje in globlje v mrak in ovdovela zemlja, katere žetev je bila pospravljena, je ležala molčeča.
Nenadoma se je pognal v zrak rezek otroški glas do neba. Neviden je presekal temo in pustil sled svoje pesmi v večerni tišini.
Dečkov dom je stal v vasi kraj puste planjave, onkraj sladkornega trstičja, skrit v sencah banan in vitkih arekovih palm, kokosovih in temno zelenih džakovih dreves.
Obstal sem za hip na svojem samotnem potu pod svetlobo zvezd in sem videl pred seboj razprostrto potemnelo zemljo, objemajočo v naročju neštevilno domov z zibelkami in posteljami, z materinimi srci in večernimi svetilkami in z mladimi življenji, radostnimi od radosti, ki ne ve nič, koliko je svetu vredna.

Tagore: Ptice selivke

Delovni dan je minil.
Skrij moj obraz v svojih dlaneh, mati.
Pusti, da sanjam.


Ne morem izbrati najboljšega.
Najboljše izbere mene.


Kar si, ne vidiš.
Kar vidiš, je tvoja senca.


Ne naslanjaj svoje ljubezni
nad breznom, ker je visoko.


Kot hrepenenja zemlje, stoje drevesa na prstih,
da kukajo v nebesa.


Svoje orožje je izbral za boga.
Ko bo njegovo orožje zmagalo, bo premagan.


Bog najde samega sebe, kadar ustvarja.


Bog se naveliča velikih kraljestev,
nikoli drobnih cvetk.


Drvarjeva sekira je prosila
drevo za toporišče. In drevo
ji ga je dalo.


Vsako dete prihaja s poročilom,
da bog še ni obupal nad človekom.


Kdor hoče storiti dobro, trka na vrata,
kdor ljubi, najde vrata odprta.


V smrti mnogi postanejo eno;
v življenju iz enega postanejo mnogi.
Vera bo ena, ko bo bog mrtev.


Ti si velika rosna kaplja pod lotosovim listom,
jaz sem majhna rosna kaplja odzgorej,
je rekla rosna kaplja jezeru.


Oblast je rekla svetu: Ti si moj.
In svet jo je priklenil na svoj prestol.
Ljubezen je rekla svetu: Jaz sem tvoja.
In svet ji je dal oblast čez svoj dom.


Miruj, srce, ta velika drevesa so molitve.


Noč poljublja medleči dan
šepetaje v njegova ušesa:
Jaz sem smrt, tvoja mati. Jaz ti dam novo življenje.


Ta deževni dan je veter nemiren.
Gledam majajoče se veje in premišljam,
kako velike so vse stvari.