Khm ... sem bila prepričana, da bom danes zvečer privozila do Agipa na Rudniku, pa je moja Cliopatra, na obvoznici, mimo izvoza za Štepanjca, samo še enmal pokašljala in vztrajno na brzini izgubljati začela ...
Mi je bilo takoj jasno, da se bom prevažanju kantice z gorivom najverjetneje težko izognila ... Sem izbrskala mojo SOS paleto slikic, iztegnila roko s tisto, ki ročko za gorivo kaže ... a hkrati tudi tel. št. tistega poklicala, za katerega sem bila prepričana, da mi bo priskočil na pomoč; smehljaje.
A veste, kako odbita je kombinacija gornjega in sončnega zahoda z ogromno vzhajajočo polno luno? Odklop! Sem jo lahko v miru opazovala ... vmes s tistimi poklepetala, ki so se ustavili, pa kantice ne imeli ... Se ne prav dolgo zatem z njim do Agipa zapeljala in nazaj do "prisilno" ustavljenega avta z utripajočimi žmigavci ...
Iskrena zahvala gre vsem, ki so se ustavili, ponudili pomoč in se z mano nasmejali, pa prijaznemu Agipovcu, ki mi je novo kantico za gorivo posodil, a najtoplejša zahvala gre zagotovo BP-ju, ki me je iz tele "godle" tako hitro in prijazno ven odpeljal. Hvala!

ARS
PS: Ej, fantje iz skorajda razpadle katrce - tut za pijačo bi vam dala, ko bi se nazaj vrnil, ampak ... a se morte res prbiti in zadeti po cesti furat, pa srečo drugih in svojo izzivat? Štala! Upam, da ste, z vsemi ostalimi, danes srečno privozili na cilj ...