Quote:Če hočeš preživet med ljudmi, moraš igrati
. Njihovo igro. Če se ne želiš igrati, če še nisi pripravljen, pa moraš plačevati ceno nerazumljenega, potisnjenega na rob.
Ne, ne in ne. In seveda Ja ja ja. Lahko igraš igro, ampak s tem si zarisuješ nove in nove izzive, da jih razrešiš. Če si igro prepoznala, ljudi direkt opozori na to. Seveda, je pri tem potrebno uporabiti kanček humorja, ker na resnost, bodo zelo odbijajoče odreagirali. Ne more bit nekaj kar je razumljivo, - nerazumljeno. Če znaš povedat, razložit, te bodo vsaj razumeli, potrepljali po rami, rekli "se strinjam, ampak sej veš, tko je" ko to dobiš je dovolj. Dovolj, da jim poveš, da veš.
Quote:Konkreten primer:
Če sta mene starša zapustila in nosim vzorec zapuščenosti, pa ga še nimam ozaveščenega, se bo prej ali slej zgodilo, da bom naletela nanj, ker Vesolje je sočutno. Prijatelj me nenadoma v kočljivi situaciji zapusti samo, kljub temu, da sva se drugače dogovorila. On sam ne ve, zakaj je to storil. Razlagam si, da je to v moji duši, da potrebujem to izkušnjo, da lahko odpustim. Komu naj odpustim, če vem, da tega ne bi storil, če jaz tega ne bi potrebovala za neko duhovno rast?
Blah, blah, blah. A sem zoprn? Sori, če ti tko deluje.
Ampak. Ampak. Ampak. Kot prvo, prijatelj ve, zakaj te je pustil samo, ampak ni tok iskren, da bi ti to povedal, da te nebi prizadel. That is the true. Najlažje je rečt, ne vem. Kot pa rečt, "zoprna si mi postala", to tudi jest težko rečem. Ni nujno da glih to, lahko, se mu kam mudi, karkoli. Nared brain storm, s prijatlom, reč, da bi rada to razčistla, da bi rada ugotovila, zakaj ga je odneslo od tebe. Če je PRIJATELJ, bo tudi v tem iskanju prijatelj.
V tvoji duši je to kar si ti. In kako deluješ na prijatla, je tvoje delovanje, je delo tvoje duše. In neke občutke je imel, da te je pustil samo. Ne dogaja se na tej naši zemljici nič brez nič. Vse je valovanje. Vse je kroženje. Vse je akcija-reakcija-akcija-reakcija. In vsako akcijo in reakcijo se da popisat, razhroščit. In on ne more čist vedet kaj ti rabiš zase, on samo reagira na tvoje valovanje biti. To pa lahko najde v sebi, če ti želi pomagat.
Quote:In obratno: kakšen drug al pa taisti prijatelj bo terjal od mene določeno obnašanje za njegovo duhovno rast, ampak jaz ne želim biti ta manifestacija, če mi ne pristaja vloga, ki bi jo morala prevzeti (nisem resnična v njej)? Kje je potem tu sprejemanje koga? V enem primeru sebe, v drugem drugega. Zato mi ne govorit, da je treba vse ljudi sprejet. Kdo si? Tisto, kar izbereš? Ali si bolj tisto, kar ne izbereš - senca?
Vsako terjanje terja napor. Vsaka zahteva, hitro naleti na upor. In ne morem jest zahtevat od tebe, da si taka in taka, da se bom jest osebno razvijal. To je ja smešno. Ni zahteve, je le komunikacija, druženje, prijateljevanje. Vse ostalo NI duhovna rast, ampak le krepitev iluzije. A jest kej zahtevam od tebe?
In tu lahko sprejemaš, v pogojih ni sprejemanja, je prisila. Zato ti ne men govort, da ni treba vse ljudi sprejet. Je treba, ampak s tem se ukvarjaj potem ko boš vedla, da vsako nesprejemanje v tebi povzroča ego.
En vzorc, za katerga veš, da te bremza. Ampak sem že stokrat povedu dragi moji. TUKAJ ZDAJ. Vem, da ni lahko, se tudi sam učim. Ampak le to deluje.
Primer (ti in frend):
Tukaj sva, kaj bova nardila zdej?
Najprej postaviva željo, namero, da je najin cilj, da se razumeva, da poskrbiva da se ima oni drugi ok. Torej ti za frenda, on zate. S tem, takoj prekineš lastna pričakovanja od frenda in on do tebe. In zadeva se začne odvijat.
Tukaj, lahko mi ti nabijaš da neki rabiš za svojo duhovno rast, to je že pogojevanje.
Kdo sem? Jest sem Edi npr. Kdo si me še enkrat vprašaš. Ja navadno me vidjo takega kot sem, kot fizično zgledam. Eni me vidjo celo bolj podrobno, kot človeka ki ne da nase obleke, in s tem mi udarjo nalepko, da ne sodim v prostore kjer se obleke nosi. Ampak to je njegov problem, ne moj. Moj problem bo takrat ko bom hotu it v isti prostor. Zdej se lahko oblečem v obleko in s tem "sprejmem" pravila igre prostora. In to je IGRA. Lahko greš tja in se režiš, kva vse ljudje delajo, v obleke se oblačjo, da lahko pripadajo nekemu prostoru. Ti to veš. Ti je lahko smešno. Sej veš, da je blesava igra. Ampak zakaj bit resen? Se splača. Sprosti se in se le zavedaj, da je to itak igra. Neumna igra, ki kaže kok je človk bogi. In če veš da je to igra, se lahko le smeješ, se igraš igro, ampak se jo zavedaš. In lahko prostovoljno tudi izstopiš. Rečeš dost mam heca, grem ven. Grem v naravo, kjer ni te igre. Kjer je spet igra. Igra pristnega življenja, kjer te medved raztrga če se mu postavš na pot.
Quote:Se mi že spet meša? Ali kdo razume o čem govorim?
Svoboda izbire je ena velika zabloda.
Nič se ti ne meša, prov nič. Ampak se sprašuješ, kar je meditacija. Ti delaš meditacijo. In ta meditacija je bolj pravilna, kot tiste, mi smo sončki in blah blah. To lahko imenujem tudi molitev, kar češ. Meditacija, molitev to delaš. In veseli se tega. Čeprav se vprašaš: Se mi že spet meša?
se ve
Home
Pages: 1 
