Men je bila že knjiga tako glupa, da filma sploh nimam namena gledat.

Rajš si preber Marki de Saada, Julijette in Justine, boš vsaj videl, kako pisatelj spretno piše.

Me je >>Manj kot nič<< presenetil, >>Ameriški psiho<< kar malo šokiral (sem ga moral brat s premori), >>Glamorama<< pa malo razočarala. Ni kakšnih posebnih novih idej, razčlovečenje in površinskost je samo še bolj popolna, kot v Ameriškem psihu, razen da je nesposobnost iztrgati se iz trenutnega okolja oz. odnosov je na meji absurda (tako po mojem Ellis postavlja klicaje), svetega ni bilo tako že prej nič, tudi posode z lastnimi geni tokrat niso izjema.

Pri filmu pa sem se, glede na to, da sem prej prebral knjigo moral skoraj režat, saj Bateman zgleda bolj kot kak kekec, tako da celo za njegove masakre vmes podvomiš, da ne gre za njegove fantazije, ki nastajajo ob vsakodnevnih frustracijah. Če ne bi vedel kakšno moč imajo frustracije zaradi vsakdanjih neprijetnih situacij, bi bilo precej brezveze, tako pa ...

lp bp