Svet pogovorov - Čustva in žalosti preteklosti

19.05.2024 at 05:36:15

Welcome, Guest. Please Login or Register

POMEMBNO | F A Q | Zadnji prispevki | Zadnje teme | Nameravanje | ŠTEVILA | Pomagaj | smajliji

Svet pogovorov › General › Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja › Čustva in žalosti preteklosti

(Moderators: gape, Amstel, Gru Gru)

‹ Previous Topic | Next Topic ›

Pages: 1 2

Print

(Read 5042 times)

Moonlight

5

Offline

You are the master of
ure Body and ure soul.

Posts: 1189
MEDVODE
Gender: female

female

Čustva in žalosti preteklosti
02.03.2003 at 19:43:35

Kaj je glavni vzrok bolečine?
Kdo mi zna to povedati, napisati ali vsaj razložiti od kje prihaja.

Preteklost - vsi smo jo nekje doživljali
Nobena si ni enaka, PA VENDAR vsi Živimo z njo, NE MOREMO JI UBEŽATI.

Tole je moje razmišljanje, ki mogoče ne bo enako vašemu.

Glani nosilec žalosti, ki smo jo v preteklosti doživeli, je namreč v sedanjosti tudi neposredo čustvo samo, medtem ko je nosilec preteklega veselja, ki ga v sedanjosti doživljamo nesporedno - spomin. Zgolj razumska in ne nagonska stran človceških duševnih zmožnosti

Čustvo žalosti, ki smo ga kdaj doživli se globje vsadi v človeško dušo, zato se neposredno kot tako v človeku obnavlja. Kajpak tudi tu sodeluje spomin. Toda spomin sam ne zadošča. Niti ni vedno potreben. Globoko neugodna čustva nikoli prav ne izginejo iz človekove duše. Človek jih k večjemu bolj ali manj porine v ozadje, ker so v ospredju pač druga čustva..

Nekdo, ki se je znašel v nesrečnem zakonu, se lahko še tako veseli veselega dogodka, ki ga bo doživljal ob svojih najdražjih, a osnovni ton njegovega smeha ni nikoli več povesem vesel, saj ga spremlja slabo razpoloženje skozi zakon. Čustvo samo je v tem človeku zamre, saj ga še vedno spremlja, čeprav ga ne postavi v ospredje.

Preteklosti ne moremo ubežati, vsaj pri meni je tako.
Nenehno bijemo boj s spomini, ki si nadvse živi, ko OPAZIMO ali pa SE poglobimo v neko stvar, ki se je "naša duša" na moč spomni. Spomini so in vedno bodo - shranjeni na njenem samem dnu...

Kako se čistiti?

Saj vem, saj vem, veliko govoriti in samo govoriti, mogoče nam bo s tem lažje.
Kdo bi vedel...

Your soul has WINGS.

IP Logged

Robi

5
p

Offline

I love to love
Posts: 5749
Dolenjska
Gender: male

male

Re: Čustva in žalosti preteklosti
Reply #1 - 02.03.2003 at 19:55:22

Quote:

Kaj je glavni vzrok bolečine?
Kdo mi zna to povedati, napisati ali vsaj razložiti od kje prihaja.

Bolečina je občutek.
In da doživljaš bolečino, včasih niti ni poreben nek vzrok. Recimo, si žalosten. Tako, malo, v duši. Brez nekega posebnega vzroka.
Lahko pa si, seveda ob spominu obudimo še bolečino.

Zakaj je pri določenem dogodku bolečina?

Jaz recimo pri sebi opažam, da če se pojavlja bolečina, ni nikoli sama. Vedno je tukaj še občutek ali krivde, ali osamljenosti, ali krivice ali karkoli. Torej, če bi želela do potankosti videti kje je vzrok bolečine, bi morala videti, zakaj krivda, zakaj osamljenost....

IP Logged

Robi

5
p

Offline

I love to love
Posts: 5749
Dolenjska
Gender: male

male

Re: Čustva in žalosti preteklosti
Reply #2 - 02.03.2003 at 20:04:30

Pa še to...

Quote:

Nenehno bijemo boj s spomini, ki si nadvse živi, ko OPAZIMO ali pa SE poglobimo v neko stvar, ki se je "naša duša" na moč spomni. Spomini so in vedno bodo - shranjeni na njenem samem dnu...

Spomini vedno bodo.

Jaz se več ne borim s spomini. Dajem jim mesto, ki jim pripada. Dajem jim vrednost spominov.
Torej... minilo je. Zgodilo se je. Zdaj tega več ni.

Boriti se proti spominom - jalovo početje.
Zato... SPREJEMANJE.

IP Logged

Devi

5
p

Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female

female

Re: Čustva in žalosti preteklosti
Reply #3 - 02.03.2003 at 20:29:40

Sem se spomnila ob tem na besede Krishnamurtija, ki pravi:

"Ali ste opazili, da kadar reagirate na nekaj popolno, z vsem srcem, ostane zelo malo spominov? Samo kadar ne odgovorite na izziv s celim svojim bitjem, nastane konflikt, borba in to prinaša zmedo, užitek in bolečino. Borba plodi spomin. Ta spomin se dodaja ves čas k drugim spominom in ti spomini odgovarjajo. Vse, kar je rezultat spomina je staro in torej nikoli svobodno....."

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)

IP Logged

Moonlight

5

Offline

You are the master of
ure Body and ure soul.

Posts: 1189
MEDVODE
Gender: female

female

Re: Čustva in žalosti preteklosti
Reply #4 - 02.03.2003 at 21:26:18

Devi wrote on 02.03.2003 at 20:29:40:

:

"[b]Ali ste opazili, da kadar reagirate na nekaj popolno, z vsem srcem, ostane zelo malo spominov? "

Devi, in kako odreagirati POPOLNO? Sploh vemo, kaj je to popolnost?

In srce naj bi bilo srečno, ko tako reagiramo, a še vedno pišeš, spoznavaš, DA SPOMINI OSTANEJO...

Kako smešno se mi zdi, da moram včasih živeti z njimi, pa SI ne želim, da se pojavijo, pridejo na površje kar sami, Trenutek, v enem samem trenutku... Ne vem s čem, a ....

Solze, kar naenkrat, kar ulijejo se, NEVEDOČ zakaj...

Mogoče pa bodo nekje res imeli Spomini s tem povezavo, nek del v meni, ki se želi čistiti...

Želi narediti RED v preteklosti....

Kako čistimo vzorce - neprijetne PRETEKLOSTI...

Bolečino naše preteklosti, to bo moje večno vprašanje, ker če jo čistim, je ne zmorem povsem popolno in ostane v meni,

Je mogoče Tudi v Tebi?

Kako reagiraš nanjo?

Simona

Your soul has WINGS.

IP Logged

Devi

5
p

Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female

female

Re: Čustva in žalosti preteklosti
Reply #5 - 03.03.2003 at 12:27:44

Quote:

Kako reagiraš nanjo?

Pucam jo, sej veš

tak kot vsi...že par let, na vsake kvatre zlo intenzivno, včasih po kak teden skup jokam al pa se kregam v sebi z ljudmi, s katerimi se enkrat nisem upala...
pa gre, na boljše, ene stvari že dosti lažje prenašam, ene sem razumela, ene sem tolk predelala, da sem jih že pozabila...mi je všeč to počet, to je ko ena notranja psihohigiena Tongue

Tongue

Meni se zdi, da imajo tiste Krishnamurtijeve besede kar velik pomen. Vsaj za mene. Spomini so vzorci. Vzorci so vzroki s posledicami... Časov globoke žalosti ali neskončne sreče se samo še medlo spominjam...kot občutke, ne kot dogajanje. Časov, kjer sem se zahaklala, se spominjam v detajle.

Sprejmi bolečino zvezdica, (je rekel Osho: bolečina nas dela budne) Izjokaj jo ven. Vsega se ne da razumsko rešit, razumet ali pojasnit, sej veš.
In se mi zdi, da vse kar nas "ujame", že nosi v sebi svojo rešitev, da so vse take stvari čistilni mehanizmi, ki praktično sami delujejo, mi moramo samo počakat in zdržat do konca.
Pogum ! Kiss

Kiss

P.

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)

IP Logged

Moonlight

5

Offline

You are the master of
ure Body and ure soul.

Posts: 1189
MEDVODE
Gender: female

female

Re: Čustva in žalosti preteklosti
Reply #6 - 03.03.2003 at 12:44:43

Devi, Hvala

Ta notranja žalost ima resnično neko težo.
Čistiti njen del...Res, je tako kot ti praviš, da moramo kar naprej in naprej čistiti, nikoli pravzaprav ne pridemo stvari do dna.
In kako lepo mi napišeš,da je to nek del psihologije. Vsak je sam sebi najboljši psiholog, še posebno kadar se loti takega načina odpavljanja bolečine kot si napisala ti.

Tudi meni pomaga, da se na moč zjočem. S tem dam nekaj ven. To lahko traja en dan, celo noč ali pa celo teden. Ni mi važno, samo da nekje dobim občutek, da sem rešena občutka, ki me notranje žre...

Torej, s tem razploženjem skušam urejati določene miselne občutke, ki nastanejo nekje v meni.
Eno pa je resnica - Sprijaznim se s tem, da moram resnici kdaj pa kdaj pogledati tudi iz OČI v OČI, da je bolje...

In Devi, seveda sprejemam bolečino, vsakodnevno jo skušam reševati in dajati ven... Z jokom seveda...
Naj bodo Solze... kajti za solzam vedno pride tudi smeh,...

In zvezdica, četudi je včasih nekje v sebi žalostna, četudi, joče grenke solze, kot VSI vi, v to sem prepričana - IMA življenje polno LEPIH trenutkov....

Devi, hvala še enkrat....

In tole mi je NAPISALA moja tovarišica v osnovni šoli, ko je v MENI videla neko notranjo žalost;

"Žalosti se znebi, ko dan ugasne
al ` spomin ohrani na trenutke jasne"

Your soul has WINGS.

IP Logged

maya

1

Offline

sončna voda
Posts: 29

Gender: female

female

Re: Čustva in žalosti preteklosti
Reply #7 - 03.03.2003 at 15:46:16

Kaj pa, če se ne moreš izjokati?
V prsih kepa, ki raste in boli, solze sicer tečejo, jokati pa ne moreš?
In to se vsake toliko ponavlja...brez nekega določenega vzroka in ne da bi vedel kaj sploh sili iz tebe. Pritisk v prsih in v glavi je grozljiv. Vse je tako globoko zakopano, da je vse kar vem, to, da mora ven... ven pa ne gre...
In že samo, ko pišem o tem, mi kepa raste...

IP Logged

Moonlight

5

Offline

You are the master of
ure Body and ure soul.

Posts: 1189
MEDVODE
Gender: female

female

Re: Čustva in žalosti preteklosti
Reply #8 - 03.03.2003 at 19:51:10

Pišeš mi o kepi žalosti, ki ne premore SLOZ.
Vsak človek se JOČE, čisto vsak.
Že kot dojenčki smo se in tudi sedaj se, nihče ne more zanikati tega, da NE POTOČI na svoji življenski poti kakšne solze, to bi bilo zanikanje samega SEBE, se mi zdi...

Ne mislim tukaj potok sloz...
Mogoče eno, dve... ali več...

maya

Če se ne moreš izjokati pa "pojdi po košček čebule in jo lupi", dokler ne boš začela jokati... Grin

Grin

Ne saj ne misilm, tako.
Veš, nekje se človek ne more jokati, ker ima v sebi veliko kepo, tako kot ti pišeš in prav lepo napišeš.
Ta kepa te ovira, da se zjočeš, da gre nekaj iz tebe ven.

maya, kakšna osebnost si mi.
Trdna ali čustvena...

Vidiš, ko si poln čustev se lahko zjočeš kjerkoli, solze kar lijejo iz tebe, ko pa si nekje v sebi trden,ker si misliš, da solze niso del vsakdana, da ni vredno jokati, v tebi RASTE kepa. Vse večja je in večja...

In veš kako jo boš razbila...
Prav zanimivo je bilo meni, ko tudi od nekje nisem premogla solz. V sebi sem nekje držala preveč JEZE, ki ni hotela ven, ko pa sem jo izrazila sem se po njej na moč zjokala.

Ne drži vsega v sebi, maya, solze so res potrebne, saj veš...

In res mora nekje ven, maya...
Samo če si želiš, da KEPA ne bo prerasla...

LUPI ČEBULO, da zaznaš SOLZE.... Wink

Wink

Vem...

pozdravček od
Simone

Your soul has WINGS.

IP Logged

ana

5
p

Offline

Posts: 1223
Kranj
Gender: female

female

Re: Čustva in žalosti preteklosti
Reply #9 - 03.03.2003 at 21:13:22

čebulo je lupila in sekljala dr. Ruža Vreg. Pa ne , ker ni mogla jokati, temveč da so drugi mislili, da joka ZARADI čebule. Ima krasne knjige: Hodila po zemlji sem gorički itd.. Ko se je vrnila z Goričkega (kjer je bila zdravnica za vso rajo), je delala kot zdravnica do svoje smrti v Kliničnem centru. Bila je zdravnica osebju KC, ne pacientom Kliničnega centra. Njen sin Vreg je kaki dve leti nazaj umrl za rakom, kmalu po tistem, ko je napisal knjigo (ali je to bila Obkoljena zver?) o svojem boju s to boleznijo.

kar se joka tiče - skoraj nikoli ne jokam. S tega področja imam težke izkušnje iz otroštva, zaradi katerih sem nehala jokati. Pred leti je potem prišlo obdobje, ko sem (verjetno v povezavi z reikijem in čiščenjem) jokala brez prestanka kake tri mesece. poj se je pa uneslo in ne čutim potrebe po joku oz. jo čutim zelo zelo redko. Tko da pri men ni nikol prišlo v poštev, da bi kogarkoli izsiljevala z 'ženskimi' solzami.

drugače pa pripisujem (pravim) solzam zelo velik pomen pri čiščenju duše

Ljubezen ozdravlja vse - tiste, ki jo dajejo in tiste, ki jo prejemajo.

IP Logged

maya

1

Offline

sončna voda
Posts: 29

Gender: female

female

Re: Čustva in žalosti preteklosti
Reply #10 - 03.03.2003 at 22:37:23

Star12

Saj solze tečejo... ampak to ni jok, ki olajša... Zdi se mi, da je to ena sama nemoč. Ne vem... ne vem kaj me tako muči... pa bi rada vedela, zato, da se tega končno znebim.
Kar je bilo, je bilo... ni bilo lepo... zavestno me to ne preganja, očitno pa je globoko v meni še kako živo.
In kaj naj naredim? Ne znam si pomagat...

IP Logged

Devi

5
p

Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female

female

Re: Čustva in žalosti preteklosti
Reply #11 - 03.03.2003 at 23:49:14

maya, če ne vidiš vzroka, pa začni s posledicami....vzemi čebulo (spet

) pa jo lupi in lupi...si si kdaj rekla, da ti pa že ne boš jokala? kdaj si žalostna? zakaj si? kaj čutiš, ko se spomniš na določene stvari? Ne smiljenje sami sebi, ampak sočutje do tiste tebe, ki je v nekem trenutku v nekem dogodku sodelovala in bila prizadeta...ljubezen do tiste sebe, tam spodaj nekje, to si moraš dat, da prebudiš čustvovanje, ki takrat ni blo primerno in je ostalo neizjokano.
Če je kepa v grlu ne pa v prsih...pa je to jeza, potlačena jeza, ki jo nosiš v sebi in je nisi nikoli izrazila. Na koga pa? Kdaj? Zakaj? Kaj bi pa rekla, če bi lahko? In kaj bi naredila?
(tako se začne...si mislim)

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)

IP Logged

e.

4

Offline

There is no spoon.
Posts: 295
Primorska
Gender: male

male

Re: Čustva in žalosti preteklosti
Reply #12 - 04.03.2003 at 08:40:44

Moonlight wrote on 02.03.2003 at 19:43:35:

Kaj je glavni vzrok bolečine?
Kdo mi zna to povedati, napisati ali vsaj razložiti od kje prihaja.
Kako se čistiti?

Čustva sama po sebi ne obstajajo.
Za kakršnokoli doživljaje pozitivnih ali pa negativnih čustvenih stanj obstajajo vzroki, in sicer globoko v umu.

Prosim, če želiš, preberi to:
http://www.uspehi.com/forum/viewtopic.php?t=17

« Last Edit: 05.02.2004 at 13:37:58 by e. »

Raziskovanje človeških potencialov in različnih poti doseganja sreče in izpolnjenjosti:&& LIFE Forum, prijazno mesto za vse &&http://www.icforums.net/lifeforum/

WWW

WWW

IP Logged

maya

1

Offline

sončna voda
Posts: 29

Gender: female

female

Re: Čustva in žalosti preteklosti
Reply #13 - 05.03.2003 at 10:06:49

Hvala Devi, hvala Star12....
Pa saj verjetno vem kaj mi je, le pomagati si ne znam... strah pred bolečino? Verjetno.
Leta sem si gradila zid in nazadnje mi je uspelo...nič noter, nič ven... pripravila sem se do otopelosti, če ne čutiš, ne boli, ne razžira in ne uničuje in bila sem zelo blizu tega, da se uničim.

Star12...bila sem zelo čustvena in dolgo časa prav razumeti nisem mogla, kako ti lahko oseba, ki se ji popolnoma predaš, popolnoma odpreš,ki pravi, da te ima rada, zadaja take rane... In tako sem si čustva zamrznila, podzavestno... Vse sem si potisnila nekam globoko vase. In mislim, da mi je to pomagalo preživeti.
Nekaj časa je bilo pravo olajšanje živeti tako, vse se je nekako odbijalo od mene.
V tem času sem se, s pomočjo nekega flasha energije, tudi rešila svojega odnosa.
Srečala sem veliko dobrih, lepih ljudi in to mi je dalo misliti, da nekaj še vedno živi v meni, da nisem še čisto mrtva, da vse skupaj ima nek smisel. Vsak mi je pomagal odtaliti košček dušice. Zdaj pa se je pojavil nekdo, ki to dela nekoliko bolj intenzivno in začelo je me je motiti, da mu ne morem dajati tega, kar čutim, da je v meni.
Še veliko dela bo s čiščenjem, vendar pa ne vem kako naj se lotim tega. Tišči me...

Devi... kepa se seli iz prsi v grlo. Jeza? Nimam občutka, da bi bila na koga ali kaj jezna. Mogoče sem jezna nase... ne vem.

Pozdravček

IP Logged

vilma

5

Offline

MIR IN HARMONIJA V VSAKEM
SRCU
Posts: 702
Celje, Slovenija
Gender: female

female

Re: Čustva in žalosti preteklosti
Reply #14 - 05.03.2003 at 11:11:34

Vsaka stvar, ki se ti zgodi, ima določen pomen... tudi bolečina, ki se lahko pojavi iznenada... pomeni notranji boj med samim seboj. Pomaga razščistiti stvari, ki so bile že dolgo globoko v podzavesti. Lahko jo prebudi tudi kakšen droben dogodek, in v sekundi se podere navidezni mir... In ni lahko govoriti o tem... Vendar, če se naučimo o bolečini govoriti s samim seboj, lahko govorimo o tem tudi z nekom drugim. Važno je, da gre bolečina skozi čakre ven na plano. Nekdo lahko to izjoče, drugi tega ne more... Kar ne pomeni, da je hladen človek. Včasih je bolečina tako zakoreninjena nekje globoko v podzavesti, da tudi solze ne pomagajo. Mogoče to pomeni, da še ni čas za razščiščevanje samim seboj... Mogoče nas bolečina prisili, da se nečesa naučimo, se soočimo s tem, šele taktrat pride do solz, ki pa imajo samo še očiščevalno nalogo...
Ljubezen je nekaj zelo lepega, in jo je treba jemati kot učenje... saj nam ni podarjena v zibelki, ampak se moramo naučiti ljubiti, in dajati in nenazadnje tudi sprejemati... In če znaš dati ljubezen, jo znaš sprejemati... Včasih je tudi tako, da ljubezen sama prinašala radost in pa tudi žalost... V bistvu, bi morali biti hvaležni tudi za žalost, za bolečino, kajti Bog nam vendarle da vedeti, da smo še živi in da znamo sprejemati tako slabe, kot tiste prečudovite stvari, ki nas doletijo v življenju... Samo soočiti se je treba z njimi in jih jemati kot del nas... Topla in hladna preteklost, je del nas, nas spominja, kaj lahko še naredimo v sedanjosti in česa se moramo naučiti, da nam je prihodnost bližja... samo od nas je odvisno, kako, in kaj lahko naredimo, da nam bo lažje v naprej... česa se moramo naučiti, da bomo lahko ne nazadnje tudi živeli z bolečino...

Pozdravček,

Vilma

IP Logged

Pages: 1 2

Print

‹ Previous Topic | Next Topic ›

Top of this page

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.

Valid XHTML

Valid CSS

Powered by Perl

Source Forge