titud
5 p
Offline
Zaznavanje mističnega je vir vsake prave znanosti.
Posts: 6736
Markomur
Gender:
|
Ni finta le v odprtju kode, saj tud npr. vsaka religija temelji na odrti kodi svetih spisov. Problem je v zaščiti avtentičnost te odprte kode, da tud če jo vsak, ki ma pet minut cajta, predela po svoje, ne zmaliči tako, da ne deluje več tko univerzalno, kot je blo mišljeno na začetku. Skrtaka, koda mora ostat pregldna in splošno uporabna, tud če se jo loteva vsak prirejat po svoje.
Mislim, da je taka ideja linuxa, ki ostaja univezlen operacijski sistem, tud če si ga vsak lahko priredi po svoje. In ko si ga priredi po svoje, mora to priredbo nekak ohranit kot integralen del celote, da se ta ne izgubi, da funkcionira kot del originala tud, ko bodo to njegovo priredbo začel prijerajt drugi.
To me ful spominja na genski inženiring. Ko se začne spreminjat v en gensko zakodiran program, se bo slej ko prej naravno vzpostavljeno ravnovsje zrušlo. Zato je treba originalen program objavit in ga prepustit javni uporabi po principu človeško simulirane evolucije, v katero lahko svobodno poseže vsak, ki ma znanje in motiv, da to počne. Seveda je treba vzporedno vršit javni nadzor in vsako spremebo definirat pa registrirat, da se ve, od kod je stavr šla, kam se je spreminjala in kako se je hkrati z njo spreminjala tud celota, da jo je kadarkoli mogoče pripeljat nazaj do izvora.
Skrivanje je manipulacija. Skrivanje kode omogoča npr. pri mikrosoftu ne samo monopolnega položaja in bajnih zaslužkov, pač pa predvsem oviranje neslutenega razmaha osebne kreativnosti, ki prav z ničemer ne bi ogrozilo originalne ideje oken kot operacijskega sistema. Njihov intelektulani lastnik in še vedno lahko bil gates, ki bi s prepustitvijo zaščite čistosti svoje kode javnim mehanizmom nadzora dost več naredu za stabilnost računalniških sistemov po svetu kot pa zdaj, ko mu sistem mrka, da še sam ne ve zakaj. Ko bo sistem, grajen na sktriti kodi, mrknu, bo vse njegovo bogstva kaplja v morju škode, ki jo bo sam povzroču.
Enako je z genskim inženiringom, ker ko bo šlo kje kaj na robe (in to že gre!!!), lastniki originalnih in spremenjenih kod ne bodo nikol mogl sami odpravit pizdarij, ki jih bodo sami zakuhal. Ko napravjo folku za par miljard dolarjev škode, se začnejo jokat, da jim lahko poplačajo le kakšen miljonček in se nam ob tem clo smiljio, saj škode, ki jo ustvrijo v naravi, dejansko nikol ne morejo z denarjem poplačat. Revčki.
Ne vidim razloga, zakaj ne bi bil open source povsod. Do česarkoli prideš, definiraj to svojo kodo kot svojo in jo daj v javno last. Saj ta koda je še zmeraj tvoja, tud če se jo bodo drug loteval prirejat po njihovo. Ampak una prirejena pa pol ni več tvoja ampak njihova last in oni bodo moral vzet nase odgovoronst za priredbo. Če bo koda vkončni fazi nardila pizdarjo, bo vsak odgovrjal za svoj del, če bo pa prinesla dobro, bo imel vsak občutek, da je k temu dobremu prispeval nekaj svojga. V tem je po moje bistvo open sorsa: v posamični soodgovornosti za uspeh al pa neuspeh, ki sicer manšja dobiček, a tud izgubo.
Po moje na ta način tud jemljemo v javno last pa prevzemamo soodgovornsot za eno evolucijsko kodo življenja, ki so jo doselj bogovi prek samozvanih pooblaščencev skrivali pred nami, dokler nam niso zarad tega njihovega nezupanja napravl tolk škode, da se nam zanjo ne morejo več odkupit. Da smo jih moral do konca odpikat, tako bogove kot njihove pooblaščence.
|