Danes pred 60. leti so pod premočjo nacističnega sovražnika umrli vsi junaki Pohorskega bataljona. Zaradi izdaje jih je sovražnik presenetil. Nenapovedano in v večjem številu. Danes 8.1. je bila na Osankarici proslava in spominski pohod do Treh žebljev. To noč je umrl tudi brat moje babice, Jože Knific, star nekaj čez 20let. Naj počiva v miru, on in njegovi soborci. Danes se jih spominjamo kot junake.

si nas spomnila, Teri....hvala
takih stvari ni za pozabit...pa čeprav se eni trudijo...

namreč, TUD MI IMAMO JUNAKE !
so bli eni, pa so rekli: ne, hvala!, pa se tega držali do konca...
človeku se morala dvigne, ko se na take ljudi spomni, a ni res? nam govorijo, kako smo že od nekdaj mali pa nepomembni...človeka se po dejanjih meri in po odločitvah, ki jih sprejema ko so stvari najslabše...pa nam govorijo, da je težko sprejemat dobre odločitve, da je treba sklepat kompromise tud ko se s hudičem pogajaš...marsikaj nam govorijo...predvsem o tem, kako je naporno bit drugačen, pa kako bi blo neumno, pa kako se ne da...

res ne?
no, eni so pa zmogli !

so bli asi

ana tega pa tudi jaz nisem vedela. Mene so, kot otroka, tiste skulpture "vojakov" spominjale na zeblje. Pa stet tudi se nisem znala ravno, pa mi je do danes ostalo, da se zaradi tistih skulptur tak rece. Nelogicno sicer.

No se majcken politicni komentarcek k zadevi. Moja babica proslavo skupaj z drugimi organizira in so med drugimi poslali tudi uradno povabilo na proslavo ob taki okrogli obletnici predsedniku republike Slovenije, Drnovsku. Stric se tamkaj ni prikazal kolikor je meni znano in tudi ni poslal kakega sporocila, da ga ne bo, kamoli opravicila. Malo se clovek zamisli potem, koliko nam pomeni nasa preteklost?