Že de Mello se je na veliko razpisal o tem: "Niste ne dobri, niste ne slabi. Enkrat boste klošarju na cesti dali denar, drugič ne..."

Vsi smo egoisti. Kaj pravite na to?

Sama se soočam s to dilemo zadnji čas na veliko. Prebrala sem namreč ogromno knjig z 'duhovno' vsebino, knjig za samopomoč, skratka knjig, ki te učijo, kako naj boš duhoven, kako ljubiti sebe, kako naj se prav obnašaš, kaj je plemenito, kako je treba služit in podobno, ampak meni je to postala utesnjujoča navlaka, ki mi povrzoča frustracijo.

Če ne veš kdo si, pravijo, poglej okoli sebe in videl boš. Vse lepo in prav, torej so tudi ljudje v okolici in njih obnašanje tvoje ogledalo oz. priložnost za tvoje duhovno rast.

Skratka, ni lahko biti kar si, če še točno veš kdo si, ni lahko biti pogumen ter za razliko od večine biti tisti, ki reče NE nekaterim, ko ga prosijo za pomoč, saj le tako lahko sebi prizna svojo ljubezen. Does this make any sense?

Nekoč se mi je vtisnil stavek nekega modreca: "Odreči vsako pomoč od drugih, skratka nikoli ne prosi zanjo..." In verjamem, da je to pot do resnice. Sama stopam po podobni. Le bojim se, da je preveč enostranska.

Potem pa večkje naletim na trditve, da so takšni, ki si ne dovolijo pomoči drugih veliki sebičneži in ljudje, ki počasi umirajo v sebi. In temu tudi verjamem, vendar delno, raje bi rekla, da želijo umreti navezanosti in verjamem, da se tako najde svoboda, da je človek lahko, kar je.

V meni se bije bitka. Želim si poguma, da bom našla svoj košček miru in prostor pod soncem.

Quote:


Valjda  je smiselno, saj  zakaj bi se delal boljšega kot si, če to pol  nis več ti. Zakaj bi si dosputu, da bi ti kdo pomagov, če pol ne boš več to ti?

V vsakem pogledu gre za predstave o seb, pa naj bodo to une prej kot une pol. Teh predstav o seb se je treba losat, magari tko, da potaneš nekak ravnodušen dosvojih ne/dejanj. Je treba vsaj probat, če se bo  svet  bo vrtel naprej in ti z njim.  Ponavad se in pol ugotoviš, da se ne vrti samo  okrog tvojih predstav o seb. Pol pa daš al pa ne daš al pa si pustiš al pa ne pustiš pomagat brez bojazni, da se bo ob napačni odločitvi svet ustavu. Pol kar nardiš, kar moraš nardit. Se prej ne sprašuješ pa odločaš, ampak kar nardiš. To zgleda kot ena samomejitev pri 'svobodi odločanja', ampak jebeš ti tako svobodo, ki temlji na napačnih predpostavkah in ti zato nobena odločitu ne more prinest zadovoljstva.

Jest bi se v tej tvoji dlemi skratka odloču za ravnodušnost. Boljš rečen: prepustu ravnodušnosti.            

Ups, tko nekak svetuje  tud de mello  8)
   

Quote:

tole bos mogla pa mal bl razlozit prosim.
Quote:

ker v resnic sploh nikol nisi sam.

ljubim sebe. imam se rad. jaz se ljubim. jaz se imam rad.

bodi zelo zelo pozorna na tele besede ali misli ali avtosugestije in bos dobila odgovor na tvoje vprasanje. da ti mal pomagam. opazit mors tri entitete. dve individualne in ena skupna. enost in razlicnost hkrati.

titud wrote on 08.01.2003 at 13:07:02:

res je vse eno, vendar hkrati tud razlicno. ko prides do realizacije tega univerzalnega kozmicnega absolutnega ljubezenskega  koncepta, ne sam ga poznat teoreticno, ti pocas ratuje zmeri bl jasn tud s katero od teh treh se ti najbolj splaca poistovecat v vecnosti, ce ze noces slisat s katero se moras ali se prosim daj kot bi ti nek "drug" dobronamernik predlagal. ker pa vecina izmed nas ne verjame v "dobronamernika" razen vase (kar pa tud ne vemo ciz tocn kdo smo), pa mormo it skoz miljon ali vec  izkusenj da bomo na konc sami ugotovil kaj se nam bi splacal, kaj se nam zdej splaca, ali kaj se nam je vedno splacal. ce pa se bo to ujel z besedami "dobronamernika" bomo tud vidl.

kokr je men znano pomen zen meditacija, prislo iz kitajske besede c'han ki je v originalu v sanskritu dhyan.

bp : na kaj ti meditiras, pa s cim?

Aryan, jest sem si sposodu tle en tvoj koncept treh enitet iz posta o atosugestiji:

Quote:


Recimo se mam jest rad:  
1. entiteta : kdor se ima rad ni sam (koncept, nacelo...)  
2. entiteta:  družim se sabo  (praksa)
3. entiteta:  samota je premagana  (rezultat)  


Dej me prosm  poprav, če sem se te napačno sposodu  

Quote:


O tem sem te že spraševala. Pa še enkrat: Lahko poveš

- kdo oz. kaj je tisti, ki gleda
- kdo ali kaj je tisto, ki je gledano
- in kdo oz. kaj lahko sploh ugotovi, razume, ujame tisto tretje vmes. Je sploh določljivo?

Quote:


Ja Mello je lepo pisal, pisal iz svojega izhodišca in stanja in ni edini tako pisal. Tako je pisalo še mnogo modrecev. Tako tudi piše v hermeticnih spisih (uf, jih skor v vsakem postu omenjam), tako piše Grabar,...
Vsekakor dobro, slabo je clovekova domena, zacetek Morale, zacetek ki ga postavi nad živalsko vrsto. Žival ne ve - dobro - slabo. Žival živi, po svojem notranjem vzgibu, enako rastline.

Zato LittleStar, svoj košcek pod soncem imaš, le mir rabiš. Mir boš našla s sprejetjem življenja takega kot je. Veš kaj si želiš, kaj te moti, kaj bi popravila. Nekako si si sama napisala odgovor.

Trditev, da ne dovoliti si pomagat, pomeni sebicnost in umiranje v sebi, lahko drži ali pa tudi ne. Odvisno od vsakega posameznika. Saj kaj pa je sploh pomoc. Da ti nesem vrecke iz štacune. Da ti recem, zdej pa zmoli 10 zdravih marij in bo boljše. Preberi to in to knjigo. Vse to lahko naredim, ampak edina prava pomoc so vrecke iz štacune, vse ostalo je tvoja odlocitev, molitve, branje, vaje. In s tem ti pomagam? Mogoce, toda ce sama ne vzameš v roke knjigo, molitev, meditacijo, mantro? Tudi lahko jih vzameš, pa je spet vprašanje ce jih razumeš tako kot tisti, ki ti predlaga. Torej za pomoc se vedno odlociš sam. Ko si pripravljen svoj problem reševat, ga rešuješ, okolica ti je le v oporo.

Tukaj je zanimivo postavit skupaj dva izreka:

"Odreci vsako pomoc od drugih, skratka nikoli ne prosi zanjo..."

"Ko je ucenec pripravljen, se pojavi ucitelj..."

zlo zanimivo, kateri modrec je zdej moder, mogoce smo le mi zeleni, he he?

Edi