Evo ga. Tale tekst e drugič pišem, ker prvič mi je IE zablokiral in vse je šlo v nič.
Dvojno zanikanje. To niti pod razno ne more biti razlog samomorilnosti. Eden z bogato domišljijo je to od nekod ven privlekel, s tem pa je ta domneva obkrožila, kaj vem koliko glav, medijev, forumov.
Meni se je včasih zataknilo in sem v tujem jeziku dvakrat zanikal, toda posebne panike sploh ni bilo. Narod, četudi neslovenci, vedo za kaj gre. Komu se je še simpatično zdelo.
Titud!
Si citiral še tistega Delovega novinarja, ki naklado na račun otrok dviga. Slednjih se sploh ne obremenjuje niti z dvojino, niti z dvojnim zanikanjem, kot tudi ne s težko gramatiko. Otroci se tega preprosto naučijo z levo roko.
Moj sin (6 let) govori tekoče dva jezika, hudo pa si prizadeva naučiti se "ameriščine"

. Hčerka (3 leta) razume dva, a žal govori le enega. In otroka nista pod nobenim pritiskom, je pa res, da zborne slovenščine ne poznata, temveč le tisto govorno.
Sicer pa, vsak jezik ima svoje posebnosti, ki so že čez mejo drugače razumljive. Pred časom sem srečal Indijca in v pogovoru mi je želel povedati, da je že dvakrat ločen. Ker je ta stavek prevedel naravnost iz njegovega materinega jezika se mu je zareklo in izustil je. "Dve ženi sem izgubil".

Haha haha. Sem mu rekel: "Poišči mojo bivšo. Jaz jo nisem izgubil, ona je izgubila moža."
Sicer pa že dolgo opažam, da v Sloveniji niti ni nekega ponosa nad Slovenščino. Prej obratno kot ponos nad nečem kar je simbol narodnosti in kulture. Pred mnogimi leti sem se pogovarjal s znancem o Jugoslaviji. Ta me je vprašal po jugoslovanskem jeziku. Naštel sem mu nam vse znano in ta mi je lepo odvrnil. Ja, saj če niste imeli jugoslovanskega jezika potem tudi jugoslovanske kulture ni bilo. Točno. Jugoslovanske kulture ni bilo, sedaj je slovenski jezik, narod ga pa izpodriva. 10 krat več nas je kot Islandcev in edini tu sem verjetno, ki lahko zanesljivo trdi, da ta mali narod 30 krat več pozornosti daje na svoj jezik kot Slovenci in 50 krat bolj so ponosni nanj. Pa se njihov jezik se ne sliši lepo. Ni mednarodnem. Za malenkost si je moč z njim pomagati samo na Danskem in na Norveškem. Je trd germanski, tisti stari Vikinški jezik, a vendarle ko se ga naučiš vidiš, da je izredno bogat.
Tista spačena slovenčina ali piši kao što govoriš in to še v dialektu, gre tudi meni na živce. Imamo pa sicer učitelja tu, saj če nebi bilo Gapea niti nebi vedel, kaj pomeni skenslat.

Povrhu vsega je to še uvožena spačenka, tako da zanjo prostora navadno ne najdem. Se pa pravilna oblika skenslavanja lepo sliši v matični domovini.
A me boš zdej še enkrat na gobc Gape?
Andres