POVEZAVA z Dušo in čutenje

Tu bi rada izrazila ali bolje rečeno, vprašala vas, nekaj osebnega, bi mi zelo veliko pomenilo, če bi na to vprašanje iskreno odgovorili in ne dajali kakšnih TEORETIČNIH-presoj. HVALA!

Že od nekdaj me muči moja notranjost, bolje rečeno, zaznava v DUŠI. Ko neka oseba, v nekem nezavednem trenutku misli name, se tega jaz močno ozavem-duša se tega zave. Odvisno od osebe, v kakšen stanju je v trenutku, ko misli preusmeri name. Ko je vesela, če misli o meni pozitivno dobim enak občutek v tistem trenutku tudi jaz, ko pa je žalostna, se tega zave moja duša in je tesnoba v njej, samo sekundo ali dve. In kar je še najbolj neverjetno, vem katera oseba to pošilja, njeno ime je že v mojih mislih…
Torej na nek način se povežem z njo in čutim to kar čuti ONA-tisti trenutek.

Kaj pravite vi nato, koliko od vas ima enake občutke in čutenja, v DUŠI  na tak  način.

Hvala vam, za iskrene odgovore.

Se dogaja, vendar ne tako intenzivno. Večkrat se mi zgodi, da pomislim na neko osebo in čez nekaj trenutkov pozvoni telefon in ta oseba me kliče.

LP Harry

Ne morem da ne bi dodal mal teorije. Ločevanje čutenja  od duše je novejša zadeva, renesančni filozofi in umetniki so čustvovanja enačili z dušo, se pravi da so čutili neposredno z dušo in to ni bla zanje  fiziološka zadeva. Čustvovanje so v fizično  telo iz duše pregnali   kontemplisti v  16. stoletju, ko so dušo rezerverirali izključno za sedež čistega uma, iz čustvovanja pa naredili za eno nečedno živalsko zadevo, ki jo je treba z umom nadzorovat pa se je sramovat kot nekaj nizkotnejšega. Šele racionalisti 17. stoletja  pa so čustvom ponovno priznal pogojno eno vrednost: ob  pametni uporabi. Tko da tvoja 'direktna zazanava v duši' je v tem smislu enako možna kot ne, je stvar  interpretacije, ki ji trenutni duh dobe pač ni najbolj nakljonjen in je zato tolk bolj dragocena zadeva, če si jo sposobna tko čutit.      

No, sem se glih spomnu sobote, in petka.

V petek je bla ena velka povezava v Pržančku, ne vem zakaj in kao ampak bila je.

Za soboto, lahko potrdi družina iz Vrzdenca....

V četrtek pa sploh..... he he

Še vedno verajamem v to, da se duše povežejo z dušami in ne ZAVST - za ZAVESTJO...

Lahko se zavestno odločimo, da bomo nekaj ČUTILI in bomo, kar pa čutiš v notranjosti -  to ne more biti ZAVSET, ali pač...

Meni pomeni  DUŠA - "dušo"!

Julija, si me pa res kratko malo presenetila s tem tvojim razmišljanjem, ali bom bolje rekla "vedenjem", lepo mi je, da si se tako izrazila, saj veš, ko smo z nekom močno povezani, in ga imamo resnično radi, smo ga sprejeli k sebi " v svojo dušo", se lahko z njim povežemo v trenutku...
Nekje obstaja močna povezava med vsem tem, tako kot, če bi naprimer nekdo nekaj "izgubil2 in ko je na to tako navezan, da ima slutnjo, kje se to nahaja, to tudi najde, slej ko prej...
torej lahko gre tu tudi za intuicijo, a osebno, menim, da bolje za tesno povezanost -  PREDAJA -  duša-  duši, kajne...

ne se pa prestrašit, včasih nam je to lahko v neko "svarilo", da potem lahko naredimo korak, ko nas s tem nekaj opozori, da nas nekdo potrebuje -  v danem trenutku....

In resnično je, kot beli DAN, samo večina od nas se tega ne zaveda, le ko se "zgodi", pa pravijo -  saj sem imela "občutek, da bo", pa nisem ... no kaj...