Danes je bil zelo LEP in VROČ dan, kanje...
Zjutraj so me Iz prelepih Sanj prebudili SOČNI ŽARKI, kateri so že nekaj časa greli moj Obraz in ga nežno božali.
Obstanem pred oknjem in opazujem prebujajočo SE NARAVO. Prvo, kar sem ozrla v daljavi je bil Sneg na vrhovih Hribov, kateri so se v jutranjem soncu prav LEPO ISKRILI. Kar nek poseben čar JIM JE DAJALO SONCE.
Dolgo sem opazovala to naravno lepoto, ki ji v vseh mojih jutranjih BUJENJIH ni in ni KONCA. Vedno prvo Uzrem po tem, šele nato nadaljujem z Svojimi jitranjimi opravili...
Sonce me je vse bolj in bolj vabilo, da sem se naposled le odločila in malo odkolesarila v NEZNANO. Sprva sem si želala samo IZLETA - Soncu naproti - Potem pa sem si premislila in se napotila na nek Hrib, a katerega ZELO RADA ZREM v DOLINO,kjer je RAZGLED Prečudovit.
Po gozdni poti sem se v jutranji tišini - ,kjer sem poslušala ptičje petje in šumenje listja pod svojimi nogami, počasi odpravila na Sam Vrh Osolnika ( hrib blizu mojega doma ). Pot do vrha je vodila po strmem bregu navzgor in vse do vrha sem bila obdana z drevesnimi krošnjami, katere "rojevajo novo življenje". Med samim vzponom pa mi je veter nežno pel svojo pesem. Rada imam veter - uživam v njem - še posebno kadar je Sonce. Takrat je prav prijetno.
Med samo potjo me je navdušila misel, kako lepo se je sprehajati v TIŠINI, ker okoli sebe OPAZIŠ veliko več, kot če bi bil v družbi. In malo za šalo - velikokrat sem opazila kakega martinčka, ki mi je na hitro prekrižal pot. Tega sem se malo ustrašila a sem se hitro navadila, saj jih je bilo polno - no pa še dežja ni bilo...
Po 1h vzponu sem le prišla na VRH. Na samem vrhu je PRELEPA cerkev, ob kateri sem se za trenutek, ulegla in si malo odpočila - ja ja - kondicija ...
, 1 min in že odprem OČI. Ozrem se po LEPOTI zaradi katere sem se VZPELA, na ta prelep, prečudovito SONČEN DAN. In imela sem prav....
NE vem kako naj vam to opišem - LAHKO VAM SAMO POVEM, DA VAM JE LAHKO ŽAL, ker niste bili Z menoj...
Pogled mi je segel na moj rodni kraj - Škofjo Loko in vso okolico, kjer sedaj živim, katera je nedaleč od tam. ŽE en sam pogled mi je pogrel srce, saj SEM SAMO ČAKALA TA DAN, da se bo ZGODIL.
PRelep SONČEN, brez oblačka - POPOLN DAN - SONČEN dan ODET V SANJE!
Malo sem še zasanjala skupaj z VETROM in se počasi odpravila v DOLINO, kjer me je čakal PONOVNO napren DAN...
Oh, kar OSTALA bi tam - NA vrhu Hriba in OPAZOVALA...
Mogoče pa nekje-nekoč, Dobim Krila in ... Kdo bi vedel...
Sanjam... Sončen dan...Odet v Sanje...
Home
Pages: 1
