Moonlight wrote on 16.10.2002 at 23:05:47: Podobno se zgodi tudi s človekom, ko mu usoda premeša karte življenjske igre.Pred njim je še eno, povsem novo življenje, a ne ve kaj bi z njim. Ne znajde se v novih okoliščinah, v novem svetu! Pogled se mu najprej zakrije kot bi padel zastor. Najprej gleda povsem z vidika, česa v prihodnje ne bo.
Težko bo v novem svetu z uporabo stare optike videti kaj dobrega, lepega. Težko bo vzdržati s starim pogledom na svet in svojo prihodnost. Marsikaj bomo morali zamenjati, pri tem pa nam bo pomagal tudi čas sam.
(Zvone Modrej; SREČA JE LAHKO METULJ )
Zvoneta sem poslušala pred leti na srečanju v Štanjelu. Moram reči, da sem začutila, da to kar govori, tudi živi. In samo ko slišim besede, za katerimi stoji življenje, me gane.
Spoznavam, da sem živela iluzijo, ko sem verjela, da se da v življenju doseči stabilnost, trajnost, sigurnost.
Tega danes ne rečem več. Danes se zavedam moči, silovite energije, ki jo ima življenje. Življenje dojemam, kot energetsko nabit organizem, ki se skuša vsrkati v nas, z namenom, da nas preobrazi. Ta zgodba je lepa prispodoba za to.
Po dolgi zabubljenosti...// temu rečem živeti v iluziji, da nas bo življenje pustilo spati in stagnirati, da nas bo pustilo pri miru, da se nam ne bo treba soočati z našimi resničnimi željami, našim bistvom, našo notranjo dinamiko// ... se zgodi nekaj močnega in nepredvidljivega. Kar nas prebudi iz tega dolgega spanca in nas sili, da pridemo iz bube... in neizogibno bomo prišli ven drugačni, preobraženi. Ni druge možnosti. Nepotrebno bo umrlo. Kot pravi Zvone, stare perspektive moramo zamenjati z novimi.
Ker tako mora biti. Ker moramo postati metulj. Moramo. To je naša dolžnost. Nismo na zemlji zato, da bomo vegetirali, se izogibali življenju in sebi. Življenje nam daje priložnost, da smo srečni.
Moramo postati metulj. Da lahko letimo in da spoznamo, kaj vse je tu gor. Kaj je to svoboda, ljubezen, sprejemanje, razumevanje, zaupanje, pripadnost. Kar to ni, ne preživi.
Home
Pages: 1
