Mi dopade petrovič, ker dokaj izvirno  pa čim bolj celovito skuša ene inspiracije iz duhovnega sveta   z real-lajfom zlivat.

Una psihološka samorazjvona metoda, ki jo v treh nitih razvija, ma tud eno ambicijo do  absolutne resnice/spoznanja prit, ampak dost diskretno, brez obsesije,  da se človk take resnico ne bi ustrašu pa  pred njo zbežal al pa da si jo ne bi preveč želu in si jo zato naslikov.

Ma petrovič eno disciplino pa mero v seb, podobno kot ravnjak, ki je tud s totega konca. Sta oba dobr zmešala eno prusko dsiciplino s panonsko odprtostjo, kar men sede ko bog. Ravnjak je za moj okus mal preveč filigramski, tako da detajle le težko v eno tako pregledno celoto stalči,  da bi te bla do konca vase potegnila. Tisto njegova  televizijska serija  tretje oko pa knjiga/scenarij me recimo nista tolk potegnila kot njegova smaragdna pot, ki je manj amiciozno pa bolj priročniško napisana.

Bi blo res fajn videt, kako to pr petroviču v  praksi izpade, ker on se zna dost bolj od ravnjaka  priljuden bit pa človeku pod kožo zlest. Kaj pravš, marjana, a poznaš tud ravnjaka?

Nikola meni deluje en tak umirjen človek, je kar nekaj stvari v življenju skozi dal in zdaj ve kaj hoče in na tem dela. Ampak one njegove knjige pa še nisem prebrala.   Na kako delavnico bom pa probala it, če mi uspe.

Ravnjaka pa ne poznam, sem prebrala njegovo Smaragdno pot, pa na reiki sem hotla it k njemu ampak potem po razmisleku nisem. Mi je pa ena prijateljica razlagala, je bla pred par leti na eni Ravnjakovi delavnici, da ga je dojela kot človeka, ki je precej poln sam sebe.