Quote:cao,
Pocutim se kakor, da sem brez energije, glava me boli in ledvice, zjutraj tezko vstanem in skratka vse pocnem tezko. Cisto sem "down".
Zato sem vprasala prijateljico za nasvet, predlagala je da najprej sprejmem, kaj se mi dogaja, da se ne borim proti temu.
Zanima me, ce se ti sprijaznis s tem ali se potem ne kopljes v istem sranju se naprej in naprej ... ali ni bolje si govoriti zrav sem, poln energije ... saj misli oblikujejo tvojo prihodnjost. Npr. ce me boli, si recem zdrava sem, ali se s tem upiras temu kaj se ti dogaja?
Zmedena Maja,
Najprej lepo pozdravljena med nami. Veseli me da si se oglasila tukaj med nami. Razpad veze je pri tebi očitno povzročil spremembe, ki se ti odražajo tudi na fizičnem nivoju. Mnogi tega ne opazijo dokler ni prepozno. Na začetku naj ti povem, da je nasplošno stanje v okolici ki ga opažam kar podobno, seveda ne pri vseh, ampak vse več ljudi toži zaradi glave in podobnih sprememb. Prijateljica ti je dobro svetovala, vendar ne vem kako globoko je potekal vajin pogovor, tako da to kar si napisala ravno ni dovolj.
Kot prvo moraš sama pokazat željo da razrešiš problem. Ne da se v nekaj siliš (sem zdrava, sem zdrava, iz dneva v dan mi gre na bolje, iz dneva v dan mi gre na bolje...) to so za moje pojme že kar zastarele tehnike. Seveda delujejo do določene mere, pri nekaterih da pri nekaterih ne. Meni pomaga predvsem razmislek in iskanje točke kjer me zaradi nekega odnosa zaboli. Mogoče bolj logično v povezavi s čustvi, dušo. Zato govoriti si da si zdrav, pa nisi, je malo mantranje (bolj matranje) v prazno. Pazi to je moje mnenje moja izkušnja.
Sem pri ene dveh glavobolih to poizkusil, pa me je žal še bolj bolela glava, nato sem si šel že sam sebi na jetra, na koncu sem priznal da Lekadol in pol ure pa mir. No ne vem koliko imaš ti teh glavobolov, ampak mene zaboli kdaj pa kdaj bi reku da dvakrat na leto, oz. tudi več, če kak dan očitno preveč kadim.
Sploh na silo si rečt moje misli oblikujejo prihodnost je slepo verjetje in potiskanje rešitve problema v stran. In kot si sama rekla: »Npr. ce me boli, si recem zdrava sem, ali se s tem upiras temu kaj se ti dogaja?« to čisto drži.
Upiraš se sprejetju resnice take kot je. Tukaj bi zame bilo bolj jasno če bi napisala, kakšna čustva te še vežejo do propadle veze! Ker dokler, se jo tako ali drugače oklepaš ti bo vedno stala v glavi. In s tem povzročala slabe trenutke, sploh v samoti.
Zato je zelo enostavno, da greš med ljudi, da veliko komuniciraš. In tudi ta način, da si se odprla tukaj nam, ti bo olajšal samo prebolevanje in hitrejšo pod do spoznanja, da sonce še vedno sije enako. Sprejet in dat iz sebe.
Upam da sem ti kaj pomagal, in dobrodošla če te bo še kaj zanimalo.
Velik sončka
Edi