Edi:
Ampak, je tko dokler iščeš boš iskal, ko nekaj primeš in to delaš, delaš, ustvarjaš in se v tem področju držiš, postajaš mojster svojega dela in uma.
P.
Vem, da postanes mojster, ko se necesa primes in na tem podrocju ustvarjas. Problem je v "drzati se". Podlaga.
John Doe:
Samodisciplina je, ce ti en tolk cajta po glavi serje, da bi lahko ze zdavnej ponoru, pa si reces, da je to itak njegov problem in da te to pac ne tangira
P.
To ne vem, ce se spada pod samodisciplino, to je ze zen mojstrstvo, se mi zdi

Thot:
Samodisciplina-nekdo nekaj sliši, razmisli, dojame, prebere in to vzame za sveto in se tega drži s tem, da se odreka nečemu drugemu v interesu nečesa verjetno nesmiselnega.
P.
Zato mora bit samodisciplina smiselno usmerjena.
Harry:
S samodisciplino prej obvladaš neke svoje navade, ki ti recimo niso všeč in se toliko samodiscipliniraš, da te navade spremeniš.
Miro:
Ni problem samodisciplina, ampak ideja oz. prepričanje, na podlagi katerega samodisciplino izvajaš.
Herby:
Men je pa všeč stavek: Človek vedno ravna v skladu z svojo notranjo logiko.
In če hočeš svoje ravnanje spremenit morš spremenit notranjo logiko, vzorce.
Spreminjaš jo pa skozi zavedanje, izkušnje, opazovanje, predvsem zavedanje.
Ja, to je to.
Vse do zdaj sem zmerom gledala na to, da se poslusam, da se ne silim v nekaj, cesar ne cutim. Dejstvo pa je, da vmes spuscam ene stvari, ki bi morale bit narejene, pa se vedno niso, ker neko izvajanje samodiscipline samo na povrsju ne deluje tako dolgo, da bi lahko en dolgorocni projekt, ki me ne zanima vec, koncala.
Opazam, da problem ni samodiciplini, pac pa v notranji naravnanosti do nje na dolocenih podrocjih in posledicno do rezultatov, ki skozi to pridejo.
Hvala vam za cas, ki ste si ga vzeli za tole razmisljanje.
Mi je pomagalo.