...trenutki pred spanjem ...
Jaz jih imam rada in so mi zelo dragoceni, če se smem tako izraziti...se jih veselim, jih komaj čakam

...hmm zakaj? nekako se srečujem s seboj...
Naj poskusim razložiti, kako to izgleda pri meni...
Če sem zelo utrujena, razburjena, zelo srečna ali pa jezna, nervozna - skratka polna prijetnih ali neprijetnih vtisov dneva, dogodkov, ljudi...
mi v glavi vrvi misli, se prepletajo, razvijajo, dogodki se ponovno in ponovno podoživljajo...zdi se mi, kot da se čistijo misli, da si ogledujem dogodke iz raznih možnih perspektiv... nekako jih raziskujem, poskušam definirati občutja, ki so me ob njih spremljala...nekako si prihajam na jasno...
...umirjam se, ko ni preobilice zunanjih dražljajev okolja, ki bombardirajo možgane preko dneva, ne da bi se tega sploh zavedala...
...poskušam "odmisliti misli", se posvečam sebi, se nekako približam sebi, ob tem včasih - (če se namenim določeno zadevo razmisliti, si priti na jasno, jo predelati) - pridem do (do tistega trenutka meni neznanih) skrivnosti mene..., ki so lahko prav presenetljive...in zanimive...
...hmm, ja, zdi se mi, kot bi se v tem stanju pred spanjem meja med zavednim in nezavednim delom mene stanjšala, bolje - bi postala bolj prepustna...
in nekako lažje razvozlam določeno stvar - recimo se zavem, vidim, prepoznam vzorec mojega obnašanja...
...noro, si rečem, nič več tako, dovolj mi je bilo...sedaj hočem pa tako in tako!
Mislim, da s tem nekako očistim podzavest, ko jo ozavestim - pač njem delček, in jo nadomestim z novim vzorcem, ki je moj, ki si ga zavestno "vložim" v program delovanja...

(na mesto starega, ki so me ga naučili - ali sem se ga naučila od drugih...)
In presenetljivo je potem, ko se naenkrat zalotim sredi "dnevnega" življenja... - češ - ej! noro! sploh nisem razmišljala, pa sem tako in tako reagirala

- tako, kot bi si včasih lahko samo želela!!!...
To me navda z neizmernim občutkom zadovoljstva, sreče, zmage...!!!
Zato imam rada te trenutke!!!
Je pa res, da, ko odkrivam stvari, ki so skrite zavedanju, ko se poglabljam vase, lahko naletim tudi na kaj precej neprijetnega, bolečega, žalostnega, pa na občutke krivde, obsojanje, nesprejemanje sebe ...itd... skratka, znajo biti odkritja tudi boleča...
Ampak, ko sem enkrat občutila slast zmagice, pa če je bil to še tako majhen korakec - vsaj zame - ni bilo poti nazaj...! In sem prav srečna, da je tako! Pa še to - neprijetnega občutja je vedno manj!!! Pa vedno bolj sem srečna, zadovoljna sama s seboj, bolj samozavestna, manj je strahov, bolj se imam rada, bolj polna življenja sem in tudi Življenje je bolj polno Mene

!
Naj bo vsak moj trenutek bolj poln Mene - Tiste mene!

, pa

, pa

, pa

, pa

, pa

, pa

, skratka, tiste, ki Živi!!!

...pa prijetne trenutke pred spanjem želim vsem...
Nočko!