Angel, pozdravljena. Nikoli nikomur ničesar ne zamerim. Vsakdo ima svoje mnenje in edino pravilno se mi zdi, da ga tudi pove. In vsako mnenje je popolnoma lahko drugačno od mojega. Tudi tvoje. Saj – ti si ti in jaz sem jaz…
Je pa res, da človek svoje mnenje lahko deli na različne načine. Mirno, resno, prijazno, s človeškim tonom ali pa jezno, agresivno, morda celo s sovražnim tonom ali tonom obsojanja. Ampak, hej – to je njegov problem, ne moj. To je njegova reakcija, ne moja. Celo on je tisti, ki bi se moral vprašati, kaj je vzbudilo jezo v njemu, ne jaz (ogledalo). Jaz si v takem trenutku rečem: to je največ, kar v tem trenutku zmore. Ne veš, kaj ga je »zabolelo« in ne veš, zakaj je odregiral tako, kot je odreagiral (jezno/agresivno). In to tudi sprejmem in sama poskusim nazaj odreagirati še vedno mirno. In nikoli ničesar nikomur ne zamerim.
Bi pa tebe vprašala samo nekaj. Glej, najprej praviš:
Angel wrote on 02.08.2002 at 13:22:03:[/color]
Primerjava med ljubeznijo in volitvami, ni pa žal ni bila čisto nič všeč. Ni primeljivo. Ljubezen nas žal zapelje v naša najgloblja čustvena stanja, osrečuje ali pa spravi v pravi pekel. Volitve so nekaj povsem drugega. Prav nobenih čustev ne vlagam v nobeno politično zadevo, še manj pa v volitve.
In potem nadaljuješ:
Angel wrote on 02.08.2002 at 13:22:03:[color=Blue]
...saj bi se človek potem pred vsakimi volitvami zjokal do obupa, če bi na kakšen koli čustven izbruh reagiral... ali pa nasmejal do solz, ker roko na srce, meni se politiki zdijo v svojih nastopih in političnih govorih na moč smešni...
Mar niso tudi to čustva, Angel?
m.