Če mene vprašaš, je stvar sledeča: sem tolk nagnjena k doslednosti glede tega in ker vem, da sem neko stvar prebrala, potem to tudi povem. Morda sem jo razumela ali pa tudi ne, mi je potrdila nekaj, v kar sama verjamem, ali pa sem vsaj podobnega mišljenja. In potem enostavno to tud povem, da sem to pobrala od tam. Mogoče je pa se te zadeve izpostavljajo ravno zato, ker jih podzavestno še nismo sprejeli, je še vedno neki nejasen hakeljc, morda ravno tale, da stvar ni naša lastna. Hm, zanimivo... . Fajn sem se pripeljala do sem. .

Quote:

e tko nekako ... sm pa to že na nekem mestu na dolgo in široko razlagu ... pa se  mi sanja ne kje ... zihr pa je to blo na forumu

V znanstevnih krogih pisarije dobijo na teži, če se avtor sklicuje na vire, pa tudi jasno mora bit razmejeno, kaj je kdo domislu pred njim in  kaj je avtor dodal svojega. Strokovni ugled  pa zaščita  intektualne lastnine pač.  Citati se uprabljajo bolj za polemiko, tko kot mi tiste okvičke pa q-je.

Kar se mene tiče: v temah, ki se osebno zadevajo, se v to, od kje mi je kaj pod prste prišlo, ne poglabljam. Izkoristim vse in tud vse tud brez predsotkov po svoje predelam.  Ko pa želim kaj kao strokovno  razčistit, pa rad še koga na pomoč pokličem. Mal zarad že izdelane pa preciznejše terminologije, nekaj pa je seveda tud  nečimernosti zraven. Lahko da koga moti, škodovat pa  mu pa po moje ne more.  

hec je v bistvu v besedi verjamem (verjeti, verovati, verujem ...).
tuki preide religija na pomoč.
tisti ki smo že prej bili bolj verjamem tipi, nam nove informacije ne predstavljajo problema.
prebereš oshota in čitaš ... in se z vsem strinjaš ... nobena njegova beseda v tebi ne zbudi odpora (neverjetja, nestrinjanja) ... SKORAJ NOBENA
tisti ki ste bolj na strani razum/a/evanja imate tuki malo blokado ... ker vam je to neznan 'vzorec' ... čerpov ni res ... vse kar ste slišali v šoli stre rekl : ok, tko je. jest to verjamem njim, vsi se pa valjda ne lažejo ... ne ne lažejo se, ampak ne vedo točno, tko k niti jest ne vem točno in tko kt noben ne ve točno.
in kle pride na sceno resnica.
kdo ve pravo resnico?
rečmo for argument sake 'bolj pravo resnico'.
tisti ki se me učili v šoli, ali jest?
...
usak ma svojo resnico
in to je (zanj) edina prava resnica
učitelj ima resnico
ti imaš resnico
jest mam resnico
titud ma(š) resnico
vsak svojo

AMPAK

!en del resnice pa se pri vseh pokriva!

kateri je to del?
TO JE RESNICA!!!

to kar veš je resnica
in eni svojo resnico delimo z drugimi, drugi pa z nami delijo dvojnika - ego - njihove kao skupne resnice - šolske resnice - družbo kot celoto - darvin npr

in verjeti je del vedeti in on je del resnice in ona je del Resnice in ona je del RESNICE.

in če se moja resnica poklapa o oshotovo (skoraj (še vedno) povsod), je to men lažje, ker lahko uporabljam njegove besede, ker, sam nebi znal povedat boljš.
niti se mi ne da, in če se tebi jonh isto kot oldiju zdi to problem ... pol pa to ni moj problem ... ampak ... vajin!

in še to doe
nakje si napisu neki v smislu da si lep krasen, da ti nič ne manjka ...
varjanti sta dve ... kolkr jest vidim, zakaj si sse tuki zataknu ... al maš glih tko kt mi še neki za spucat (to skor ni opcija ponavadi - da nimaš) ... al pa si nm pršu povedat svojo resnico okrog tega kako bit lep krasen (če bi bil še brez blemov iz prejšnje točke)

mešanica obojega in še kej drugega intd je na sceni ponavadi ... sicer pa ... me je čist odpelal in bom kr postu

mogoče še kateri del?
poleg prapoka?

Zakaj uporabljamo citate?

Ali je to sploh pomembno ali jih uporabljamo ali ne?

Tvoje prepričanje John_Doe je: Quote:


  Ti "modreci" so imeli svoje mnenje  in ti imaš svoje mnenje. Mnenje "modrecev" ni nič več vredno od mnenj "navadnih smrtnikov". Zakaj jim rečemo "modreci"? So kaj večji od drugih ljudi? Veličino jim dajemo sami. Zakaj? Mogoče zato, ker so res veliko vedeli in so nam z svojim načinom življenja in z mislimi približali življenje, dvignili zavest itd...

  Zakaj jih potem citiramo? Včasih zato, da vidimo njihova mnenja v drugačni luči, ker so bila toliko časa narobe razumljena. Včasih zato, ker nas "navdihnejo". Včasih zato, ker so že povedali nekaj, kar želimo še enkrat poudariti in smo pozabili. Včasih pa zato, ker nekdo bolj ceni nekoga priznanega in mu hitreje verjame kot bi tebi, čeprav bi ti povedal isto samo na drugačen način. Veliko je razlogov.

  Ravno tako izhajamo iz nečesa v fizičnem življenju. Zakaj uporabljamo hladilnik, katerega nismo mi izumili in katerega si nismo mi izmislili? Uporabljamo ga, ker je koristen. Ali na primer žarnico, katero je izmislil Edison (če se ne motim)?
  Ravno tako je pri citatih. Uporabimo jih, ker so že tam in so uporabna, življenjska.

  Jaz citiram največkrat zato, ker nekateri ljudje (pa ni nujno, da so vedno znani in priznani) napišejo neko mnenje tako jedrnato in jasno, kot bi jaz to isto napisal na desetih straneh. Včasih pa zaradi drugega razloga.

  Torej praviš, da jih citiramo ker izhajamo iz njih. V tem egoističnem svetu se dogaja ravno obratno: citiramo jih, da dokažemo svoj prav, torej vedno izhajamo iz sebe.

  Kakor je napisal Gape. Več je resnic, ki pa izhajajo iz ene same Resnice. Kakor je ena sama bela svetloba iz nje pa izhaja spekter različnih barv. Ali: kakor ja eno samo Božansko in se izrazi v raznolikosti narave na fizični ravni.

Valentinaa wrote on 20.06.2002 at 16:34:30:

Hehe, vse OK, ampak se mi zdi, da vas je večina zgrešila poanto katero je želel John tu izpostaviti. Hotel je namreč povedati, vsaj kot sem ga jaz razumel in se z njim tudi strinjam, da bi raje pisali kar se spomnimo mi sami in ne nekaj, kar je že neki modrec, nekje, nekoč zapisal. Če se nekaj spomnimo sami, potem tudi ni več pomembno, če je nekdo pred sto leti zapisal podobno ali celo enako, ker smo s to idejo prišli na dan sami, brez njegove pomoči, zato si po moje še ne zasluži citata.