Devi wrote on 28.04.2002 at 11:40:57:

Zares me zanima, kako je mogoče biti tako naiven, da človek verjame horoskopu. Kaj praviš, Devi?

Quote:

Nič ne določijo. Sfantazirajo. Za poizkus sem njega dni sfantaziral par horoskopov, pa so bili prav lični. Vendar sem jih potem uničil, da nebi našli kakšne nedolžne žrtve, ki bi mojim fantazijam verjela.

To, da so na nek način raziskali preteklost, he, to bi utegnilo biti res. Navsezadnje se ljudje ukvarjamo z vsemogočim. In ko preteklost majčkeno ponjuhamo, zlahka pomislimo, da so tudi tedaj bili učitelji.

Gre pa pri kvazi informacijah o preteklosti za poizkuse regresije, ki se je pa ne da meriti in je ni mogoče dokazati. Znanja iz regresije so tipična za miselne konstrukte žive fantazije, ki jih poznamo prav vsi normalni ljudje.

Sploh pa ideja o reinkarnaciji, ta ti je šele cvetka za ponort. Le kdo še v to verjame?

Men se zdi, da je beseda Atlantida kot vrata v nek podzavestni pra-spomin na popolnost.

Drugač pa tud jaz tko bolj skeptično gledam na take bolj površinske ali skoraj poneumljajoče horoskope. Ne pravim da ne obstajajo odlični horoskopi, smo zdi se mi, da se v današnjih komercialnih vodah dobi vse vrste ... raje ne bom rekel besede  

Devi, zdi se mi da ti sploh ni potrebno tako zelo konkretno vedeti kaj si bila na Atlantidi, veliko bolj zanimivo je, da to začutiš tako bolj abstraktno, to je veliko bolj čisto dojemanje tistega časa, pa tudi ne moreš se potem tako lahko vezati na kake herojske vloge na Atlantidi  8)

Aha reinkarnacija ... why not.   človeška zavest in zaznavanje je veliko preveč zanimiva stvar, da bi jo lahko omejil samo na to naše fizično telo. Ko telo gre, kdo ve kaj dogaja...  

Z enako verjetnostjo bi lahko rekli za vsako religijo da je za ponort. Če dotični ne more živeti s tem, da obstojajo tudi drugačni ima problem.