V nadaljevanju je opisana zgodbica moje drage sestrice Ani. Molitev, ki je na koncu, bom po roku treh (3) dni izbrisala.
Vas pa naprošam: sprejmi, kakor ti veli srce. Če se odločiš verjeti, da ti lahko dotična molitev pomaga na kakršenkoli način, jo izpiši in veruj! Po preteku treh dni pa jo podaj naprej. Nekomu, ki bo to cenil vsaj toliko, kot ti.
Sedaj pa zgodbica - z njenimi besedami...
***********************************************************
Na željo moje sestrice Suzane, bi vam rada povedala zgodbico, ki sem jo v polnosti doživela. Ne gre za samohvalo, pač pa za zahvalo najprej meni, velika zahvala gre moji dragi sestrici Suzani, ki jo imam zelooooooooooooooooooo rada, saj me je bodrila, ko sem padala in pohvalila, ko sem nekaj naredila za sebe in iz sebe, zahvaljujem se tudi Svetemu Duhu in vsemu Stvarstvu , vsakemu posebej in vsem skupaj da so mi stali ob strani in mi pomagali na poti po kateri hodim in po kateri hodim še naprej.
Žal vam ne bom znala povedati dobesedno, napisala bom samo povzetek tega, kar se mi je pripetilo:
Teden kot vsak drug, pa vendar nekaj posebnega. Cel teden sem bila odveč sama sebi, kaj šele drugim, najraje bi kar nekam šla, pa še sama nisem vedela kam, naveličana vseh in vsega, razdražena...
Pride četrtek in spanec me premaga že ob 21h, kot da bom s spanjem pozabila svojo naveličanost vseh in vsega, pa vendar sem nekje v sebi čutila, da bo petek nekaj čudovito lepega. Zbudim se polna pričakovanj, naveličanost je izginila, v srcu sem bila srečna. Dopoldan je hitro minilo, popoldan se preveša v večer, ko dobim obisk lepe gospe. Ne vem, kako sva začeli pogovor, spomnim pa se, da mi je dejala, da imam bolano dušo... Otresite se vsega strahu, ( sploh pred očetom) dvomov, ki jih nosite v sebi, kajti, ko se boste otresla strahu in vseh dvomov, vas čaka lepo življenje.Vpraša me, kaj iščem. Povem ji, da imam željo, da bi šla od tu, kjer živim sedaj, rada bi delala v svojem poklicu ( imela svoj lokal), odgovori mi, da me lokal čaka, 300 m od vode, naj grem od doma vsaj 50km, naj o svoji želji ne govorim doma, ker me bodo prepričali, da naj ostanem doma.Ker se premalo cenim, naj si večkrat na dan rečem : Cenim se in življenje me podpira.
Vpraša me ali verujem, odgovorim ji, da verujem, ker so mi že velikokrat dokazali svojo nesebično pomoč. Potem mi reče, da naj si napišem molitev, molim s srcem brez dvomov in strahu in moja prošnja bo uslišana.Ko sem pisala to molitev, so se mi tresle roke, oblivalo me je, telo je bilo preplavljeno s čudovito energijo, srce je bilo polno sreče in ljubezni... Težko je opisati vse te občutke.
Kot Zahvalo Svetemu Duhu, vsemu Stvarstvu,vsakemu posebej in vsem skupaj za uslišano prošnjo molitev objavljam. Vendar molite s srcem !
(...malce mi je sicer težko zbrisati, ker zgodba tule gor ne bo več popolna... vendar bo vedno živela v srcu moje drage sestrice... naj bo to dovolj!...)
Želim si, da bi to molitev molilo čim več ljudi, verujte, v sebi najdite sebe, imejte se radi, pomagajte si med seboj, želim si tudi, da bi imeli vsi take sestre ali brate, kot jo imam jaz, zato se tu še enkrat zahvaljujem moji sestrici Suzani. Draga sestrica rada te imam in HVALA TI ZA VSE ! HVALA tudi vsem vsem prijateljicam in prijateljem, Svetemu Duhu vsemu Stvarstvu, da so me sprejeli tako, kot sem, zato še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iz srca HVALA.
Ani
***********************************************************
Ani, saj veš: ti si moj angelček...
Pa hvala vsem, ki boste to sprejeli!
Radi vas imava... kajne, sestrica?
Cmoka na noska,
Suzana
Home
Pages: 1
