Priporočam ogled tega filma... če vas ne moti, da je to drama...nimam pripomb...nočem izdati podrobnosti...tko da...

m wrote on 12.03.2002 at 09:18:24:


aja?

Vedno deluj tako, da deluješ ZA sebe in hkrati ZA druge!
Čimveč drugih.
Temu jaz rečem NEDELOVANJE.
[gape]
http://www.gape.org/gapes/samopomoc.htm

Velečastni???


Zdaj se že menda lahko pogovarjamo tud o koncu, a ne?

Bi lahko s čim v našem umu primerjali tiste tri osebe, ki se jih je John naučil ignorirat, pa vendar dopuščat?

Je to smiselno?

Ti veš, da je resnično, kar je zate, drugi pa tega ne vidijo. Drugi ti govorijo stvari, ki so njihove.

Kakšen odnos vzpostavit do svoje resnice, glede na to, da mora verjeti vsak sam?

Nekaj sva o temu človeku (ne tolk o filmu) tle z bardotom razpravljala
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=izventelesneizkusnje;action=displ...  

Gre po moje za problem razrešitve skupinske dinamike, ki pa po moje ni nek za vse čase veljaven metafizičen  aksiom, kakakor ga je uvidu matematik neuman. Ekonmsko teorija ravnovesja, izpeljena iz neumanovega  teorema, je korigirov popper, ker je ugotovu, da interaktivna družba ne more samoregulativno dosegat ravnotežja, ker glih interakcija vnaša subjektivno 'napako', ki stalno povzroča neravnovsje, ki ga ne more uravnovesit drugega kot uvid  v to napako in korekcija na podlagi kolektivno določenih vrednot, ki naj bi jih upoštevla vsaka  skupnost v t.i. odprti družbi. Ena takih najpomebnejših vrednot je po popperju odprtost, zato popper velja za kritika ekonomskega ravnotežja in za 'ideloga' odprte družbe. (evo te nekaj o tem še tukaj http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=opens;action=display;num=10781287... )


     

Logično je, da gre posamezniku najbolje takrat, ko deluje tudi v dobro skupnosti, katere del je. Saj smo vendar družabna bitja, ne pa puščavniki.

Problem je v tem, da posameznikov v tako ravnanje ne moreš prisiliti, lahko ga začnejo izvajati samo na podlagi lastne izkušnje, ko se na lastni koži prepričajo, da je uresničevanje duha skupnosti bolje, kot pa individualni egoizem.

Ker pa večina človeških umov funkcionira tako, da se njihovo delovanje spremeni šele na pritisk od zunaj, je pač tako, da celotna stvarnost še ni zrela za to, da bi večina posameznikov preklopila za skupinsko delovanje. Preprosto zato, ker jim individualizem oziroma egoizem odgovarja in se dobro počutijo. Šele ko bo pritisk neugodja tako močan, da ga ne bo več mogoče prenašati, se bodo začele dogajati spremembe.

Tista manjšina ljudi, ki pa zavestno hoče uresničevati duha skupnosti, pa je v bistvu gonilna sila tega planeta. Čeprav nis(m)o izkusili, kako je bivati v drugačni skupnosti, VERJAMEMO, da je to edina rešitev.

No, če vam izraz "vera" ni všeč, lahko uporabite tudi kakšnega drugega: intiucija, modrost ipd ipd. Spremembe so posledica dejanj, ne pa besed...

titud wrote on 14.09.2004 at 10:56:18:


Ja, s poudarkom na "s pomočjo ljubezni", ki pa je v veliki meri zasluga ženske, ki ga je kljub vsemu ljubila.

Jakob_Ostrjan wrote on 14.09.2004 at 14:45:35:


Občutek sem dobila, da individualizmu daješ negativno predpono; no jaz pa mislim, da vendarle brez ugodja in popolnega sprejetja sebe kot individuma je vsako shareanje bolj prisila kot daritev.

Neke vrste prisila pa vendarle mora obstajat, da je spoznano, kar samo po sebi ne more biti.


V smislu:
Drugi se hvalijo s svojo ljubeznijo do Boga. Jaz pa se hvalim s tem, da Boga nisem ljubil; On je bil tisti, ki me je ljubil in poiskal ter me prisilil, da Mu pripadam.

jaz sem razumela, da gre za "Čudoviti um" - druga različica prevoda.
Film je res dober. Gledala sem ga v bolnici Ljubljana Polje, kjer smo imeli iz srednje zdravstvene šole strokovno ekskurzijo.
Konec mi je ful všeč in dejstvo, da se je tipo naučil živeti s svojo boleznijo - shizofrenijo.
Tud ženska (njegova) je res carica, ker je skupaj z njim vztrajala...to vidit pa je nekej za dušo

Hvala bogu, je danes že malce drugače- farmacija je napredovala in naredila zdravila z manj stranskimi učinki, prav tako se pojavlja več ambulantnega zdravljenja...torej varianta, ko prideš tja, se pogovoriš s psihiatrom oziroma strokovnimi delavci, morda ti odredijo terapijo in greš. Hospitalizacije (ko ostaneš v bolnišnici) pa je vedno manj, kar takim bolnikom olajšuje zdravljenje.

Ampak ta film je res dober
Neverjetno, kaj eni preživljajo....je treba kar čuvat svoje duševno zdravje


p.s.: mal sem pozn opazla tole temo