|
Valentinaa
|
Jat tud ne verjamem kar tako. Ampak, če jaz nečesa ne poznam, si ne drznem rečt, da to ne obstaja. Če ostaneš odprtega duha, in dopustiš možnost, da obstajajo stvari izven fizičnega sveta, izven štirih dimenzij, ki jih mi v fizičnem svetu lahko občutimo s "fizičnimi" čutili in izmerimo z instrumenti, ki delujejo po istih principih kot ta isti fizični svet, sploh nimaš problema s pojavi, ki jih ne moreš "razumsko" razložiti. Enostavno dopustiš možnost, da obstajajo. Ni pa rečeno, da se nikoli ne bodo dali razložiti.
Tut, če naprimer hočeš razumsko razložiti subatomske pojave, slejkoprej enkrat naletiš na zakone kvantne fizike, in tam si takoj mrzel, ker z "zdravo pametjo" tudi nikamor ne prideš. Torej tudi v našem "navadnem" fizičnem svetu ne moreš stvari razložit. Pa tut ni rečeno, da se to ne bo dalo, al pa , da se že da, pa mi tega še slišali nismo.
Pa jaz tud ne verjamem vse, kar je nekdo rekel na televiziji. Jaz ponavadi držim eno kritično distanco do vseh stvari, ne sami do duhovnosti, stvar je za preštudirat pa za izkusit, potem šele lahko kar koli o stvari rečeš.
Ja, pa itak smo vsi na tem svetu, da probamo čim bolj uživat. Samo za vsakega je lahko uživanje nekaj druzga.
Poznam ljudi, ki najbolj uživajo, kadar veliko delajo, eni pa kadar lenarijo. Eni so pa najbolj srečni in zadovoljni, če pomagajo drugim, al pa če živijo v ljubezni in sožitju z drugimi, al pa kar koli, teh varjant je, kolikor je ljudi na svetu. Pa tud vsi smo v središču vesolja, vsako bitje živi v središču svojega vesolja, isto kot je vsaka točka fizičnega vesolja z gledišča te točke središče tega istega vesolja.
Tko jaz gledam na te stvari, in nimam težav z dojemanjem. Največ, kar si drznem rečt je: ne vem, ne poznam. Filozofijo ima pa itak vsak svojo. Pravljice pa to so lahko, ali pa niso.
|
Home
Pages: 1 
