Miska wrote on 16.07.2002 at 21:46:36:…«Ko zapremo vrata svojim občutkom, zapremo vrata tudi vitalnim tokovom, ki dajejo energijo in spodbujajo naše misli in dejanja. …«Če nismo povezani s svojimi čustvi, ne moremo zaznavati dinamike, ki se skriva za čustvi, načina, kako ta dinamika deluje, in njihovega smisla«...
V temle tekstu jasno opiše povezavo in funkcijo, ki jo imajo čustva. Kdor zanemarja svoja čustva, spregleda dušo. Čeprav ne verjame vanjo... Lahko pa opazi pri sebi, zakaj je brez energije. To je znak, da spregledamo čustva.
In izkrivljenost čustvovanja, ki se kaže v obliki pretiranih čustvenih stanj, govori o kroničnem zanikanju pristnih čustev.
----------
Miska wrote on 17.07.2002 at 09:59:50:…«…«Osebnost ne deluje neodvisno od duše. Če je oseba v stiku z duhovnimi globinami, je osebnost nekako pomirjena, ker je energija zavesti usmerjena na svoje energetsko jedro in ne na svojo umetno fasado, kar predstavlja osebnost.«…
Miska wrote on 17.07.2002 at 09:59:50:…«Oseba, ki namerava sovražiti druge, občuti, da jo drugi nameravajo sovražiti. Oseba, ki namerava ljubiti druge, občuti, da jo drugi nameravajo ljubiti. To zlato pravilo je vedenjsko vodilo, ki temelji na dinamiki karme. Poosebljeno reklo karme bi bilo: »Od sveta sprejmeš to, kar svetu daš«…
Evo, Miška... to je to. Energetsko jedro, ga poimenuje.
Drugi del... pa meni jasno kaže, kako zgleda
projekcija. In zakaj tako težko opazimo, da nekaj projiciramo v druge? Ker je to prefinjeno dogajanje. Že
namera pomeni energijo. Torej, že namera nekoga "sovražiti", si v realnosti sprojiciramo, da nas "drugi sovražijo"....
Miska wrote on 16.07.2002 at 21:46:36:…«Naše razumevanje nas vodi k drugačni vrsti moči, k moči, ki ljubi življenje v vsaki obliki, v kateri se le-to pojavlja. To je moč, ki ne sodi o tem, s čimer se srečuje. Je moč, ki opaža smiselnost in namen v najmanjših podrobnostih na Zemlji. To je avtentična moč. Ko uravnamo svoje misli, čustva in dejanja z najvišjim delom sebe, smo napolnjeni z navdušenjem, smislom in pomenom. Življenje je bogato in polno. Nimamo več grenkih misli. Ne spominjamo se strahu. Radostno in notranje smo povezani s svojim svetom. Tako občutimo avtentično moč.«…
Zato verjamem, da so otroci prežeti z dušo. Ne obsojajo, ne sodijo, opazujejo, so polni navdušenja, smisla. In so močni.
In tisti, ki se zaveda tega, gleda na vzgojo otrok čisto drugače. Pusti otroku stik z dušo in čim manj vdira s svojimi sodbami, predsodki, kritičnostjo, ker vse to ubija moč otroka...
In zato verjamem, da je pot "nazaj" tisto, kar povrne moč. Smisel, pomen. Nazaj v tisto stanje otroka.
Če ste brali "Čudežna preobrazba" Borisenkove.. tam fajn opisuje razne metode dela z notranjim otrokom.