| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Splošno, aktualno ... >> Resnica in resničnost 2 http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=86 Message started by gape on 18.03.2001 at 21:39:33 |
|
|
Title: Resnica in resničnost 2 Post by gape on 18.03.2001 at 21:39:33 Resnica in resničnost 2 se je Resnica in resničnost sesuvat začel nujno bo treba apgrejdat vidm; stari je klele http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general&action=display&num=81&start=15 |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by matrix on 21.03.2001 at 16:41:37 duhovni učitelji so nas učili, da se naj vsemu odpovemo in to je to odpovejmo se predstavam o svetu! in pol... |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Urban on 21.03.2001 at 17:04:57 ...se nam bo pred našimi očmi sesul svet, kot ga poznamo in si ga razlagamo... |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by T. on 21.03.2001 at 20:08:07 Matrix! Način kako se odpoveduješ predstavam o svetu pa je...? |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by matrix on 22.03.2001 at 08:01:09 Najbolje je z resnico, torej s tem da veš kaj je res: vse kar mamo so naše misli in predstave o sebi in svetu, tebi napr tvoj vrt pomeni vse, meni ne pomeni nič. Vse kar je vredno kaj je to da sesujemo percepcijo predstav o svetu. S ČIM? Velik stvari je, da človeku premaknejo razum in zaverovanost vase, vem kaj hočeš zvedt, če je droga boljša kot vegeterjanstvo, če je bolečina boljša kot adrenalin, vse je isto vsakemu nekaj drugega pomaga. samo odkrit moraš Nekaj enakopravnega moraš dobit da te sesuje, če je premočno te zlomi, če prelahko podrediš to v svoje misli in ne padeš ven. Moraš imet enakopravno da rasteš in da spoštuješ to. Vse kar moramo je osvobodit se, predstav o svetu in potem smo svobodni, svobodni in osvobojeni svojih misli in misli drugih, takrat lahko začnemo, LAHKO SE PREPUSTIMO TOKU(ne prepustit se in delat kar pride to je laž, razumet kar pride in pustit, da teče vi pa sodelujete poleg) IN POL IMAMO PRAVI ODDNOS... vendar pa.... te zanima kje je resnica? resnica je v ne laži |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by S. on 22.03.2001 at 08:52:26 Ali ti ne preostane po tem, ko nastopi ???, le še nadzorovana norost, kot je temu rekel Castaneda? |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by S. on 22.03.2001 at 08:58:12 Ali nam ne preostane po tem, ko nastopi ???, le še 'nadzorovana norost', kot je temu rekel Castaneda? Oziroma: :D :-( ;D 8)... |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by S. on 22.03.2001 at 09:03:37 OČITNO NE! |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by gape on 22.03.2001 at 13:34:41 A.: q LAHKO SE PREPUSTIMO TOKU(ne prepustit se in delat kar pride to je laž, razumet kar pride in pustit, da teče vi pa sodelujete poleg) IN POL IMAMO PRAVI ODDNOS... q tukile bi pa jest dodal da: ko sodeluješ, sodeluj v dobri smeri - trudi se ne delati in misliti slabo. WU WEI http://www.gape.org/gapes/prispevki/dao.htm sharon: a si dobila odgovor? selimo se na resnica in resnicnost 3, jebiga Last modification: gape - 03/22/01 at 13:34:41 |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by gape on 22.03.2001 at 13:43:29 http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general&action=display&num=93 |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Massimo on 04.09.2003 at 12:20:18 Bog dej! ;) Lep pozdrav vsem! Meni se zdi to super tema. Imam svojo vizijo o tem in sicer: svi imamo svojo resničnost, ki jo ustvarjamo z našimi mislimi in dejanji. Če jest mislim, da kozarec misli, lahko to sebi tudi dokažem in zato bo kozarec dejansko mislil. Tisti, ki pa misli, da je kozarec uporaben predmet, ne bo videl dlje kot to! Jest si to najlažje predstavljam tako, da vsak od nas živi na svoji enačici planeta Zemlja. Na vsakem planetu veljajo drugačna pravila. Tisti planeti, ki se med seboj prepletajo so vidni eden drugemu in zato uplivajo eden na drugega, če pa so planeti bolj oddaljeni, potem je to za ostale opazovalce isto kot, da ne bi obstajal. ;D Lep sončen dan vsem! |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Massimo on 04.09.2003 at 12:22:41 Pa še to! Ni resnice ali laži! So samo poti in vse so pravilne. S tem, ko nekaj opredelimo za laž ali resnico, se to transformira v materialno stanje in vpliva na zakone našega planeta in nas same! |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by ten-nej on 04.09.2003 at 12:37:06 Resničnost je celovitost vsega; dejanjskost, realnost, celota, vsemirje, kozmos, svet, življenje . . . - vendar je vse kar o njej vemo, ali dojamemo ali povemo vedno samo nek model te resničnosti - samo eden od možnih opisov, samo neka zasebna in sprotna resnica (kot tak je vedno samo posnetek - lahko zelo dober posnetek, nikoli pa ni izvirnik sam: je teoria neke prakse) Resnice ni - (ok Jezus je dejal jaz sem Resnico in je šibal na križ). Če Resnica obstaja je to najbrž nekaj mrtvega ali pa nekakšen absolut, ki ga bi lahko enačili z zgornjo realnostjo (Resnica = Resničnost). resnica je - vedno in samo resnica nekega posameznika (nekako v kelnerskem stilu: "Vsak gost ima vedno svoj prav) (resnica ni resničnost, še manj pa Resnica) lp |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by gape on 04.09.2003 at 15:19:22 lepo si povedu massimo ... jest tud stojim tuki nekje .. bi sicer mal drugač metaforiziru reč ... ampak ... lepo ... |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Massimo on 05.09.2003 at 11:39:23 gape wrote on 04.09.2003 at 15:19:22:
Ej Gape, hvala ti, mi veliko pomeni! Če ti ni odveč, bi lahko povedal kako bi pa ti to mataforiziru? |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Harry on 05.09.2003 at 21:38:02 Massimo wrote on 04.09.2003 at 12:20:18:
Zanimivo. Meni se zdi to čisto realno, samo.... Kako pa prepričaš sebe v to? Samo, če ti veš, da je kozarec uporaben predmet, zakaj pol sebe prepričevati nekaj drugega? Edino, če naprimer, res v to verjameš. Samo pol si pa že v stadiju, ko si res na svojem svetu, oz. v svojem svetu. Ljudje so že bili prepričani, da so Napoleoni, pa so pristali v Polju. LP Iga |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by gape on 05.09.2003 at 22:35:11 Massimo wrote on 05.09.2003 at 11:39:23:
ni mi odveč ... mhm ... kako? ... drugač RESNICA vse je v sprejemaju in dajanju ampak v sprejemanju drugega in dajanju prvega drugi mora dajati najboljše kar ima, da bo prvi to čim lažje sprejel Resnica je za vsakega posameznika drugačna, in sicer tista, v katero on sam verjame. Drugi mu sicer lahko pomagajo spregledati univerzalno (skupno) resnico, to pa je tudi vse. VERJETI mora sam! http://www.gape.org/gapes/frejmiskript.htm na kratko na dolgo pak ... recimo http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=samozdravljenje;action=display;num=1036317172;start=102#102 en novejših http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1060508374;start=10#10 no in ker so sami krasni (search) na kupu sm jih kr use spejstu. linke samo. pick one ... at least ... http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=vera;action=display;num=1044383251;start=42#42 http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=vera;action=display;num=1055144712;start=193#193 včasih resnica boli, včasih nekdo ni pripravljen na resnico ... zato poznajo Resnico in jo razglašajo naokoli samo tisti, ki jo poznajo. drugi govorimo samo resnico, našo resnico. in tvoja resnica ne more bit resnica za nekoga drugega. tvoja resnica, bi bila zanj tudi resnica. http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=ezofest;action=display;num=1053091230;start=40#40 Pravilno razumevanje je Buda razumevanje »štirih plemenitih resnic«: 1. v tem svetu je življenje »neprijetno« in nikoli ne prinese popolnega zadovoljstva – to je plemenita resnica o nezadovoljivosti (To so učili tudi mnoge druge indijske filozofske šole tistega časa) 2. obstaja vzrok za dukkho(pali), kajti življenje na tem svetu je vzročno pogojeno in nič ni slučajno – to je plemenita resnica o izvoru nezadovoljivosti 3. če opravimo vzroke, preneha tudi dukkha – to je plemenita resnica o prenehanju dukkhe 4. obstaja plemenita osemčlena pot, ki vodi k prenehanju dukkhe, v nibbano – to je plemenita resnica o srednji poti. http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1051791706;start=0#0 http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1051001439;start=84#84 http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=knjige_filmi;action=display;num=1045213486;start=111#111 http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=slovenija;action=display;num=1049026325;start=15#15 http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=preizkusi;action=display;num=1048375458;start=6#6 |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Amstel on 05.09.2003 at 23:01:16 Massimo wrote on 04.09.2003 at 12:20:18:
Bog dej! :D Ja, vsak od nas je kot planet zase. Vsak s svojo resnico. Bolj ko razmišljam, manj pa mi je jasno, katere resnice so objektivne in univerzalne. Ma valda obstajajo neki zakoni. Zakon karme, je univerzalen zakon. Moram prow pogledati v čtivo DU, kjer smo govorili o teh zakonih. Kaj pa materialni zakoni neke družbe? So realni, so skupna resnica? Al kaj? |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Harry on 05.09.2003 at 23:04:54 Quote:
Po mojem niso realni. Realni bi bili taki, kot jih je Marx opisal. To pa spet ne gre. Ni uresničljivo. Se je izkazalo. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by mind on 06.09.2003 at 12:18:48 Resnica je ena sama, naš popačen pogled je razlog, ki nam onemogoča videt to Resnico in sicer zaradi nepravilne uporabe naše svobodne volje, ki bi morala biti naravnana na izvor Resnice, ne pa na nas same ali kogarkoli drugega naravnana v smislu ljubezni mi vsi vidimo in občutimo eno in isto Resnico na način kakršna se nam pač zdi da je, tisti ki so jo spoznali pa jo vidijo takšno kakršna je potencial za Njeno spoznanje pa nosimo v sebi prav vsi LP |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Robi in N. on 06.09.2003 at 19:17:10 Lahko rečem, da je resnica ena sama, vendar obstaja na miljarde resničnosti. Če bi imeli vsi isto resnico, sploh ne bi obstajali, saj bi vsi dojemali svet enako. Bilo bi vse eno, ali kot nek izvor ali bog. Iz tega enega pa izhaja skoraj neskončno resničnosti, kolikor jih pač dopušča to vesolje. Robi. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Robi in N. on 06.09.2003 at 19:20:18 Quote:
Mogoče pa bi bilo uresničljivo v kakšnem drugem času. :) R. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Robi in N. on 06.09.2003 at 19:24:42 Quote:
Vse je povezano, ni meje. Odvisno je le od tega, koliko napora in svoje inteligence, ki je nek instrument za ustvarjanje resničnosti, vlagamo, da si ustvarimo objektivno resničnost. R. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Robi in N. on 06.09.2003 at 19:26:56 Quote:
Lahko je tudi objektiven, saj ga vsak občuti drugače. :) R. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Amstel on 06.09.2003 at 20:45:06 Naša resničnost je to, v kar verjamemo. In v tem primeru, gre za subjektivno resnico. Kar pomeni, da tej "moji" resnici NIS(M)O podvrženi vsi. Vendar, vendar.. obstajajo resnice, ki so objektivne, ki torej veljajo za vse, ne glede na to, ali jih poznamo ali ne, ne glede na to, ali vanje verjamemo, ali jih upoštevamo, ali se jim upiramo.... Resnice, ki so objektivne, ki smo jim podvrženi vsi, lahko imenujemo tudi Zakoni. Sem našla tole: 1. - zakon Vzroka in posledice (karma) - zakon ekonomije; obstaja opravilo, ki ga mi najbolje počnemo, se najmanj naprezamo, z najmanjšo porabo energije... talenti, darovi... - zakon smisla in služenja (ljubezni); najprej ozdravimo sebe, smo zadovoljni, živimo v harmoniji z vsem... - zakon pretoka; lažje se spremenimo, če smo pretočni... - zakon izmenjave; dajanje in sprejemanje je eno in isto... 2. Duhovna Univerza: - Zakon refleksije - v meni se zrcali svet (mikrokozmos = makrokozmos) - Zakon dejavne inteligence - Zakon duhovne ljubezni - Zakon kozmične manifestacije - nastanek sveta - Zakon karme ali kako nas ljubezen uči živeti - Ritmičnost življenja (faze, cikli) 3.Knjige Sedem duhovnih zakonov http://www.om-ezoterika.com/Detajl.asp?id=9789619033432 Zveneče cedre tajge http://www.om-ezoterika.com/Detajl.asp?id=9789616365048 Modrost življenja http://www.videocenter.si/knjiga_176.php http://www.kalki.si/ponudba.htm - Karma - univerzalni zakon narave - Reinkarnacija je fenomen |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by bp on 07.09.2003 at 23:30:51 Ciao Amstel, Jest sem se pred casom spraseval, zakaj za vraga so ti Grki tolk zakompliciral s to resnico, kaj za vraga jih je tolk bolelo, da so jo tako postavili na piedestal v sredisce vsega spoznavnega. Bi znalo biti, da mora imeti res neko pomembno vlogo. Jest to vlogo vidim predvsem na podrocju komunikacije in druzbenih odnosov. Vsaka komunikacija ne poteka v nekem vakuumu, ampak je potrebno za desifriranje in razumevanje poznati cel kontekst, da lahko posamezno sprocilo zares razumemo in uporabimo. Zato nam bodo verjetno pesmi kitov se dolgo uganka, saj se verjetno nihce ne zna postaviti v vlogo kita, ki krizari po oceanu in kaj se njemu zdi pomembno. Skratka komunikacija poteka znotraj nekega komunikacijskega konteksta, resnica pa je tista funkcija, ki nam razmeji kaj spada v ta komunikacijski kontekst in kaj ne. Recimo ce recem: "Amstel je blond" bo vsak ki to bere in te pozna, takoj pomislil: "To pa ni res". Skratka, ta izjava ne spada v sliko ki jo imajo bralci foruma o Amstel in vsak bo najbrz pomislil, da ima bp nekaj za bregom. Resnica je tako zame neka pogodba, ki jo sklenem s sogovorniki in deluje na vec nivojih. Brez razlikovanja med pravimi in laznim, bi verjetno zelo tezko vzpostavili abstraktne kategorije kot so recimo barve, ki so bile vzpostavljene s konsenzom in pa vse kar je definirano predvsem metaforicno. Skratka resnica je orodje s pomocjo katere se vzpostavljajo vse tiste kategorije, v katere se ne moremo ravno zaleteti z nosom, skratka ki niso neposredno izkusljive. V primeru, da napisam, da "Ljubezen je kot kupcek dreka" boste verjetno vsi pricakovali, da bom nadaljeval in da sem si spet zmislil kaksen vic, v primeru, da ne, pa bi se vam prizgala opozorilna lucka -- zadeva je zunaj konteksta, nekaj je narobe, bp bluzi. Na naslednjem nivoju pa resnica kot pogodba doloca, kaj je v nekem odnosu -- komunikaciji sprejemljivo in kaj ne. Zato imajo glasniki edine prave resnice tudi vedno moc dolocanja, kaksno vedenje je sprejemljivo in kaksno vredno seziga na grmadi ali napotitve na kaksen goli otok. In prav zato jih tako pogosto zmoti bolj odprt (liberalen, postmoderen, blabla ...) pogled na svet. Prehod iz vecih osebnih resnic proti eni se dogaja ko nastajajo skupnosti, ki za svoje delovanje potrebujejo skupni kontekst. "Sem drzavljan Republike Slovenije" bi 15 let nazaj pomenilo obisk pri ravnatelju, danes pa je to resnicna izjava, zaradi katere bi mulca kvecjemu kdo potrepljal po ramenu. Univerzalna resnica, ki je jedro vsake religije postane zares univerzalna, takrat ko je univerzalno sprejeta v univerzalni skupnosti. Do takrat pa se bo treba zadovoljit z mnozico partikularnih resnic, svojih malih resnic, ki jih bo lahko celo toliko, kolikor bo razlicnih odnosov v katere se bomo spuscali. Ce jih bo morda kaj manj, pa ni vprasanje resnice, temvec integritete. Slednje pa je precej tezko dosect in obdrzat. lp bp |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by titud on 08.09.2003 at 11:52:57 wrote on 07.09.2003 at 23:30:51:
Tud moje spozanje je, da je resnica spoznavna samo znotraj družbenga konteksta, zato se tud cev lajf prizdevam, da bi na tej resnici tud sam participiral. Resnice človk v bistvu ni možn ločit od zavesti o njej. Te dve stvari sta eno. Zavest je družbena kategorija, je posameznik sploh ne bi imel, če ne bi bi bil socialen produkt, ker ma tud zavest o seb kot posamezniku socialno skreirano. Kreacija zavesti se začne z interkacijo pri mami pa atu in se nadaljuje preko intercije z vrstniki pa skoz institucije do države in globalne zavesti, do kozmosa pa boga al pa kašnega drugega univerzalnega principa/logosa. Zavest je simbolna, jo ustvarjena z jezikovno in znakovno/simbolno konvencijo, da je lahko lokalno/globalno univerzalna. Ker je naša zahodna civilizacija za kriterij univerzalnosti vzela čutno osnovo zavesti, materijo, ji uspeva bit skor univerzalna. Materialano/čutno deluje tud če je v elektronski obliki kot podoba. Materialno osnovo zavesti je določu že aristotel, ko je dušo definirov preko vzajemnega delovanja petih čutov, zato ni čudno, da nam je antična resnica tolk bliz. Ampak fascincija nad materialno resničnostjo se z informacijsko dobo nekak končuje, zavest pa se iz sidriranja v materiji seli s sidriranje v energiji, iz zunanje na notranjo percepcijo, iz čutne v nadčutno sfero, od aristotela k platonu, od mehanike h kibernetiki, od od empirije k veri... Posledica tega premika je tud spoznanje, da je 'vse v zavesti', da je resnica izenačena z zavestjo o njej, da je izven nje ne obstaja. To spoznaNje je posledica napora psihoanalitikov, ki so se podal vrtat v zadnje čiste izvire resnice v globino nezavednega in pa zlorab družbenih ideologov, ki so enegrgijo iz teh vrelcev resnice skanliziral v zavest fokla v skladu z lastnimi inetresi. To, da resnica nima več svojega zadnjega zatočišča, je dost dobr sprevidu orwel, ki je velikemu bratu pripisal inteligentno spoznaje, da obstaja med zavestjo in resnico takšna enotnost, da se s prevzemom nadzora nad zavestjo da resničnost kreirat po želji, na novo, ne samo za tukaj pa sedaj, ampak tud za nazaj. Tko da to, da je v 'vse v zavesti' je po moje čist lahko ena čist sprejemljiva resničnost samo pod pogojem, če si bi jo vsi ljudje sposoben ozavestit kot resnico. Ker je nismo (si tega ne dopustio, da lahko drug drugmu ostajamo objekt manipulacije), pa tavamo od ene absolutne renice do druge v razponu od živalske do božanske. Samo da ni človeška, pa smo srečn, ampak tud to je človeško, jebi ga. . :-/ >:( :) |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Massimo on 08.09.2003 at 13:14:39 wrote on 05.09.2003 at 21:38:02:
Mislim, da nekateri ne vidijo preko svoje resnice. Potem, če nekdo reče, da je Napoleon - se ve, da je človek mrtev - mislijo, da vedo, da ni in potem marš v Polje! Tukaj mislim, da je bolj to po kakšnih zakonih se ravnaš. Resnica je zavita stvar, če ji hočeš postaviti meje. Gape! Hvala za odgovor, je zelo poučen in dolg, bom rabil precej časa, da bom lahko kaj pametnega povedal na to! Amstel! ;) Amstel wrote on 05.09.2003 at 23:01:16:
Zakaj se obremenjuješ z univerzalno resnico? Ta je po mojem mnenju tako preprosta in čista, da je v tem življenju ne bomo spoznali. Mi preveč kompliciramo. Za tebe karma obstaja, za nekega kristjana pa ne! Kdo ima "bolj" prav? Kdo ti bo to povedal? Lahko se le odločiš za nekaj kar se tebi zdi resnično glede na tvoje izkušnje. Vsi govorimo iz sebe in nihče ni šel "tam gori" po dodatne razlage in utemeljitve teh zakonov! Ali veljajo zate ali pa ne! Sama se odloči, kaj bo zate resnično. Materija je minljiva in se zato zakoni spreminjajo in niso konstantni. Danes tako, jutri drugače. Zame obstaja en univerzalni zakon: Bog je in jest sem njegov delček! Vse ostalo zbledi in nimam občutka, da bi bilo potrebno dodajati neke druge zakone, ki bi me še bolj omejevali! Če bi moral gledati na x tisoč zakonov, bi se bal prdniti, da ne prekršim nek zakon, ki ga ne poznam! To je vidno pri naši civilizaciji, ki nas kaznuje zaradi nepoznavanja zakonov!!?? Manj kot je pravil bolj je! Vsak je zase svoj kozmos, ima v sebi svojega boga, svoj cilj, svoje izkušnje, vse to je podvrženo nekim drugim zakonom. Če bi veljali neki univerzalni zakoni, bi imeli vsi enake poti oz. bi obstajale prave in napčne poti, to pa vemo, da je laž. Vse poti vodijo do istega cilja, z takšnimi ali drugačnimi zakoni. Zato ostale le to, da si prikrojimo svet tako, da se imamo najbolj kar se da in pri tem ne škodujemo drugim! No to ni zakon ampak osebno prepričanje, ki mu sledim jest! Upam, da sem prispeval kaj koristnega ;D Lep ponedeljek vsem Massimo |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by aryan on 08.09.2003 at 13:28:32 nekdo, ki je omejen (mi) ne more spoznat nekaj kar je neomejenga (absolut, bog). ampak neomejen ne bi bil neomejen, ce se ne bi mogu narest poznanga omejenmu. Absolutna Resnica je, in tudi mi jo lahko spoznamo. kako? sorry za anglescino, ampak je tok dobr napisan, in je brez veze da bi moj prevod to prevec popacil. Resnica in resnicnost. By imperfect means, we who are steeped in imperfection stand little chance of knowing that which is perfect. Both our sense perception by which we "know" and the logic that extends our knowledge beyond that which we can percieve with the senses are imperfect instruments. Sense perception is as flawed as are the senses themselves. With our eye alone we will never know the size and nearness of the full moon at night. Yet with the help of reasoning we can understand that it is large, its apparent smallness owing to its being situated at a large distance. Yet as sense perception is faulty, so is reasoning lacking. This is so because unless we can validate that our reasoning is true in all circumstances, that is has universal concomitance, we cannot say that it is absolutely true. Demonstrating this universal concomitance is virtually imposible for practically any logical inference. How then can we know for certain? How can we arrive at perfect knowledge and thus be perfectly happy? Only if perfect knowledge cares to reveal itself to we who are imperfect. The finite soul can never know the infinite save and except if the infinite out of its infinite capacity chooses to reveal itself to the finite. Perfect knowledge is just that, perfect, and therefore it is worshipable by those steeped in imperfection. We will never be successful in attempts to arrest perfect knowledge and imprison it within the human cell, for its own agenda is to liberate us from our finite conception. It makes this agenda known to us through the Veda, which is etymologically derived from the Sanskrit root vid, which means to know as well as to make known. The Veda is thus that which makes itself known and by which all can know conclusively. The Veda does not claim that by studying its words with our intellect we will know the truth. It does not attempt to establish that which is eternally self-established. It is the self-established truth imploring us to take up the means of experiencing the truth ourselves. By this alone shall we know, yet hearing from those who have themselves seen is tantamount to seeing oneself. The Veda, eternal sound, is experienced by the seers beyond the confines of time and space. Returning to time and space, they share their vision with us, thus serving as the first-hand witness to the truth. Without them and without the Veda, we will never know the truth, for from those who have seen we derive the necessary inspiration to see for ourselves. They also give us proper conceptual orientation, the systematic means of pursuit, and information regarding the goal. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by LittleStar on 08.09.2003 at 15:04:41 Massimo wrote on 08.09.2003 at 13:14:39:
No, jaz pa mislim, da zelo obstajajo univerzalni zakoni. Vsak pa si jih seveda prevaja na svoj način (resničnost, razumevanje, besede...). Verjamem tudi, da obstajajo napačne poti. Seveda pa so s stališča univerzuma del kozmičnega reda oz. tudi v redu. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by titud on 08.09.2003 at 16:07:59 wrote on 08.09.2003 at 15:04:41:
Spoznanje nujnosti, kar bistvu zakon je, nima samo po seb nobene veze z resničnostjo. Nujnosti zakonitosti se pokoravamo samo dokler za to obstajata bodisi interes bodisi prisila. Če pa je človeštvo čemerkoli podložno, je to zavesti o lastni zavesti, t.j. samozavedanju, ki mu nalaga odgovornost tako zase kot za vse objekte te zavesti. Temu pa človk želi ubežat nazaj v animalno/infantilno zavest, ki se sebe še ne zaveda al pa se zatečt pod okrilje transcedentne/objektivne/božje zavesti, ki je svojo človeškost presegla. Edina človeška resničnost pa je v zavest o seb, zavest o tem, da je hrati obejkt in subjekt te zavesti. Poseduje čist vse, kar rab, pa se ves čas obnaša, kot da mu ne vem kaj manjka pa kot da je za ne vem kaj prikrajšan. Kot da je resničnost zunaj in si jo mora šle prisvojit al pa se ji uklonit. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by st on 08.09.2003 at 22:21:24 Titud, Ce mene vprasas zakoni v duhovnem smislu so resnicnost. Ce govoris o zakonih v nekem druzboslovnem smislu, potem dejansko ni potrebe, da imajo ti zakoni zvezo z resnicnostjo, ampak kot ti pravis z nujnostjo, potrebo. Recimo, potrebo po obvladovanju, potrebo po organizaciji, potrebo po oblasti, potrebo po osnovnem prezivetju itd., itd. Ti zakoni ni nujno, da so usklajeni s resnicnostjo, ampak se jim pokoravamo zato ker je to v danih okoliscinah pac potrebno. Tako kot je v druzboslovno/pravnem smislu zakon enak za vse ljudi znotraj neke skupnosti, tako je tudi v duhovnem smislu zakon enak za vse ljudi znotraj posameznega clovestva, ce se lahko tako izrazim. Tko, da govort, da je resnicnosti vec, ali pa da ima vsak clovek svojo resnicnost itd., itd. pomeni z drugimi besedami, da se znotraj neke dane situacije pogovarjamo o npr. korupciji, gospodarskem kriminalu, manipuliranju, iskanju lukenj "vse kar ni strogo prepovedano je dovoljeno" itd., itd., oz. v duhovnem smislu o iluzijah, ki jih potem tolmacimo kot resnicnost posameznih ljudi. Navsezadnje imajo tudi shizofreniki svojo resnicnost, ce grem lahko v skrajnost. Sam si v bistvu dobr povedal tisto o odgovornosti. Clovek zbezi v animalno/infaltilno zavest, po moje, zaradi lastne nesposobnosti biti odgovoren za karkoli znotraj lastne zavesti. Kdo pa terja od otroka odgovornost? Na drugi strani pa imamo ljudi, ki bi zeleli resiti cel svet, ko zbezijo v transcendenco. Povedano na kratko: Cesar ne vem ne boli/resi druge in resil bos sebe Dve plati istega novcica, gonilna sila pa je obcutek krivde. Bull shit v glavnem… Lp Jst |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by titud on 09.09.2003 at 09:18:26 wrote on 08.09.2003 at 22:21:24:
Tle odpirava eno staro dilemo, a se človekova zavest pokorava eni zunanji resnici a je sama seb izvor resnice. Jest še zmeraj trdim, da je bistvo človekove zavesti, da je sama sama seb izvor resnice, kakršnakoli že je, tud če je patološka, shizofrena, infantilana, transcedentna... Saj kako pa določit njeno zdravost/pravilnost/resničnost? Evolucijski zakon, karmični zakon, zakon akcije in rekacije, zakon trga, kazenski zakonik? A niso vsi ti zakoni produkti lastne zavesti oz. abstrakcije enih procesov, ki smo smo jih sami razglasl za zunanje, da bi se jih v strahu pred njihovo 'neodvisno' 'zunajo' intervencijo bolj s strahospoštovanjem držal, od 10 zapovedi naprej? Vsi ti zakoni so ena oblika animalnosti v nas samih, z njimi živalske nagonskosti pa infantilnosti nismo z ničemer presegl, samo v eni bolj abstraktni formi se gremo naprej čredništvo in prenašamo odgovornost za lastno ekistenco na razne avtoritete do samega boga, v vsakem primeru nečemu 'nad' nami. Bistvo tega, da je naša zavest družben produkt, ni v tem, da se losa odgovornosti zase, ampak v tem, da se je zave. Psihični procesi, ki so nam bli skriti in tajni, dokler smo bli na človeški stopnji predzavedanja oz. so nam to še vsakič znova v obdobju osebnega odraščanja/otroštva, so se nam pokazal vidne skoz socialne interakcije, skoz naše družbene odnose in šele na ta način smo jih splohlahko ozavestl. V tem smislu je družbena resničnost naša edina resničnost, ker nam je hkrat tud omogočla osebno zavest o tej psihično pogojeni resničnosti. Ravno zato nam je tud dano, da vsak zakon, ki naj bi veljal v tej resničnosti, spregledamo kot produkt naše lastne psihe in da se nam kot taki razkrirejo tud vsi 'zakoni narave', duhovni zakoni', 'božje zapovedi', ki jih vlečemo za sabo iz svoje predzvedne/infantilne dobe. V tem smilsu tud jest razumem budnost kot osvobojensot podrejanju karšnih koli zunanjih zakonov in v zaupanju svoji zavesti, da je opremljena s čist vsem, za kar si v svoji infantilnosti/neprebujenosti cvika da ni in si se zato v bojazni pred pomanjkljivostjo lastne zavesti mora zatekat pod okrilje zakonov. Seveda pa je tle not vgrajena ena varovalka: ker je človekovo samozvedanje socialna kategorija, je možno samo skoz sočutje pa solidarnost do drugih. Ker smo ravno zarad interakcije drug z drugmu (ki se začne že z interakcijo med mamo in otrokom) razvil psiho do sposobnosti samozvedanja, tud lastnega samozavedaqnja brez tkorekoč kozmičnega občutka medsebojne enosti ne moremo dosečt. Se pa pogosto dogaja en paradoks, da do tega spoznaja še laže pridemo v totalni izolaciji, ker nam ravno pomanjkanje socilanih interakcij razkrije njihovo pomembnost, tko kot magično moč ljubezni najbolj občutmo takrat, ko po njej hrepenimo. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by aryan on 09.09.2003 at 09:42:30 titud wrote on 09.09.2003 at 09:18:26:
od, ti trdis, da je clovekova zavest sama seb izvor resnice in ni v povezavi z nbeno zunanjo resnico. oz. ce je, je to skodljivo (neprijetno). ce prav razumem bi radi bli mi izkljucno neodvisni, po drugi strani pa nam to nekak ne rata (se tega bojimo). a si ocitno to premal zelimo, al smo sam v dvomih v te nase trditve, da pol ko bomo pa neodvisni od vsega in vsakogar bomo pa zadovoljni, tj. tisto po cemer stalno hrepenimo? titud, po eni strani si ne zelis bit sam, po drugi strani si pa zelis bit sam. po eni strani hoces bit v dvoje, po drugi pa noces bit v dvoje. kaj bos zdej naredu v tej dilemi? |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by ten-nej on 09.09.2003 at 10:05:16 »Kaj je resnica?« je dejal šaljivi Pilat, in ni čakal na odgovor. Pilat je bil pred svojim časom. Saj je »resnica« sama po sebi abstrakten samostalnik, neverjetna reč, se pravi, logična konstrukcija, ki ne more niti mimo očesa slovničarja. K njej pristopamo s kategorijami in s kozarcem v roki: sprašujemo se ali je Resnica substanca (Resnica – Telo znanja), ali kvaliteta (nekaj takega kot rdeča barva, neločljivo zvezana z resnicami), ali relacija (»korespondenca«). [ Dovolj očitno je, da je »resnica« samostalnik, »resničen« pridevnik in »od« v »resnica od« predlog. ] Vendar pa filozofi morali za svoje čudenje vzeti nekaj, kar se bolje ujema z njihovimi zmožnostmi. To o čemer je potrebno razpravljati je prej uporaba ali različne rabe besede »resničen«. In vino, mogoče je, »veritas«, toda v treznem razpravljanju »verum«. 2 Kaj je to, za kar rečeno, da je resnično ali neresnično? Ali, kako se fraza »je resničen« pojavlja v slovenskih stavkih? Odgovor se sprva pojavi v različni oblikah. Pravimo (ali govorijo, da se govori), da so prepričanja resnična, da so opisi ali razlage resnične, da so propozicije ali trditve ali izjave resnične in da so beseda ali stavki resnični: in to je omemba zgolj izbora najbolj očitnih kandidatov. Spet, pravimo (ali govorijo, da se govori) »Res je, da je mačka na predpražniku,« ali »Res je, če rečemo, da je mačka na predpražniku,« ali »´Mačka je na predpražniku` je res.« Prav tako pa ob priložnostih, ko je nekdo drug rekel nekaj, pripomnimo: »Zelo resnično.« ali »To je res« ali »Precej resnično«. Večina (čeprav ne vsi) teh in ostalih izrazov, se zagotovo pojavlja dovolj spontano. Vendar se zdi razumno, da se vprašamo, ali ne obstajajo tudi kakšna uporaba »je resničen«, ki je osnovna, ali kakšno splošno ime, za katerega na koncu koncev vedno rečemo »je resničen«. Katerega, če sploh katerega, od teh izrazov lahko jemljemo au pied de la lettre? Odgovora na to vprašanje nam ne bo treba iskati in čakati: vendar je v filozofiji noga črke tudi noga lestve. Predlagam, da so naslednje oblike osnovni izrazi: Res je (če rečemo), da je mačka na predpražniku. Ta izjava (njegova, itd.) je resnična. Izjava, da je mačka na predpražniku je resnična. Najprej pa konkurenčni kandidati: a. Nekateri pravijo, da je resnica prvotno lastnost prepričanj. Vendar pa bi se lahko vprašali, ali se izraz »resnično prepričanje« sploh uporablja izven filozofije in teologije: in precej očitno se zdi, da je nekdo rekel, da ima resnično prepričanje kadar je na nek način prepričan (v) nekaj kar je resnično, ali je prepričan, da je nekaj kar je resnično, resnično. Poleg tega pa, če ima prepričanje, kot nekateri pravijo »naravo slike«, potem po svoji naravi ne more biti resnično, čeprav je lahko, na primer, zvesti posnetek. [ Podobnost je resnična do življenja, ni pa resnična od njega. Beseda slika je lahko resnična samo zato, ker ni slika. ] b. Resnični opisi in resnične razlage so preprosto različice resničnih izjav ali zbirk resničnih izjav, tako kot resnični odgovori in podobno. Isto velja tudi za propozicije, vsaj dokler se izvorno reče, da so resnične (in ne kot, bolj pogosto, zdrave, obranljive in tako naprej). [ Uporabno tudi za »argumente«, za katere ponavadi ne rečemo, da so resnični, temveč, na primer, veljavni. ] Propozicija je v pravu ali v geometriji nekaj drugega, ponavadi generalizacija, katero naj bi sprejeli in je bila vpeljana z argumentom: ne more biti neposredno poročanje o trenutnem opazovanju – če pogledaš in me obvestiš, da je mačka na predpražniku, to ni propozicija, čeprav je izjava. Vsekakor se »propozicija« v filozofiji uporablja na posebne načine za »pomen oziroma smisel stavka ali sklopa stavkov«: vendar pa ne glede na to, ali mislimo močnejšo oziroma šibkejšo takšno uporabo, propozicija v tem smislu na noben način ne more biti tisto, za kar rečemo, da je resnično ali napačno. Saj nikoli ne rečemo: »Pomen (ali smisel) tega stavka (ali teh besed) je resničen«: kar pravimo je to, kar pravi sodnik ali porota, torej, da »So resnične besede, vzete v tem smislu, ali če jim pripišemo tak in tak pomen, ali tako interpretirane, ali razumljene.« c. Vsekakor se za besede in stavke pogosto reče, da so resnične, za prve pogosto, za slednje redkeje. Besede, kakor jih obravnavajo filologi, leksikografi, lingvisti, fonetiki, tiskarji, kritiki (stilistični ali besedilni) in tako naprej, niso resnične ali neresnične: besede so narobe formulirane, dvoumne, popačene, neprevedljive, neizgovorljive, narobe črkovane, arhaične, slabšalne in še kaj. Stavki v podobnih kontekstih so eliptični, vključeni, aliterativni ali negramatični. Vsekakor pa lahko pristno rečemo: »Njegove zaključne besede so bile zelo resnične« ali »Tretji stavek na 5. strani njegovega govora je precej neresničen«; vendar se tu, kot je razvidno iz kazalnih zaimkov (lastniški pridevniki, časovnimi glagoli, določnimi opisi, itd.), ki ju v tej uporabi spremljajo, »besede« in »stavek« nanašata na besede ali stavke kakor jih je uporabila določena oseba ob določeni priložnosti. Se pravi, nanašajo se (kakor se »Mnogo resnične besede govorečih za šalo«) na izjave. Izjava je podana, njeno podajanje pa je zgodovinski dogodek, izreka določenega govorca ali pisatelja določenih besed (stavek) določenemu občinstvu z referenco na zgodovinsko situacijo, dogodek in drugo. Stavek je narejen iz besed, izjava je podana v besedah. Stavek ni Slovenščina ali dobra Slovenščina, izjava ni v Slovenščini ali v dobri Slovenščini. Izjave so podane, besede ali stavki se uporabljajo. Govorimo o moji izjavi, ne pa o Slovenskem stavku (če je stavek moj, sem si ga izmislil, vendar pa si ne izmišljam izjav). Isti stavek se lahko uporabi pri podajanju različnih izjav (jaz rečem: »To je moje.«, ti praviš: »To je moje.«): prav tako pa ga lahko ob različnih priložnostih uporabita različni osebi pri podajanju iste izjave, vendar pa mora za to biti izreka izražena z referenco na isto situacijo ali dogodek. [ »Isto« pa ne pomeni vedno isto. Pravzaprav nima nobenega pomena na način, kot ga ima »običajna« beseda kot »rdeče« ali »konj«: je (značilna) naprava za vzpostavljanje in ločevanje pomenov običajnih besed. Podobno kot »pravi« je del naših naprav pri besedah za določanje in prirejanje semantike od besed.. ] Govorimo o »izjavah, da S«, toda o »s stavku »S««, ne pa o »stavku, da S«. Ko smo razpravljali o izjavah smo postali obsedeni z »resnico«, podobno kot smo postali obsedeni s »svobodo«, ko smo razpravljali o vladanju. Vse dokler bomo mislili, da je to, o čemer se je vedno in samo odločalo, ali je bilo določeno dejanje izvedeno prostovoljno ali ne, ne bomo prišli nikamor: kakor hitro pa se namesto tega obrnemo k mnogim drugim predlogom uporabljenim v isti zvezi (»naključno«, »nehote«, »nenamerno« itd.) pa stvari postanejo jasnejše in lažje, mi pa počasi spoznavamo, da ni potrebne nobenega zaključujočega sklepanja oblike »Ergo je bilo narejeno svobodno (ali nesvobodno). Podobno kot svoboda je resnica goli minimum ali iluzorni ideal (resnica, celotna resnica in nič drugega kot resnica o nečem, recimo o Waterlooju ali Primaveri). (L. Austin vas pusti pozdravt ::)) |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by ixtlan on 09.09.2003 at 11:00:10 Dojemanje resničnosti je povsem odvisno od prednaloženih sociološko-psiholoških programov (shem), potemtakem je resnic verjetno ravno toliko kot je ljudi, če se omejimo na ljudi. Včasih nam je ravnanje drugega povsem nerazumljivo (kako je mogla!?) iz konteksta lastne resničnosti. Vendar, resnica je, da se sleherno ravnanje da razumeti (kar pa ne pomeni, da nam je potem tudi sprejemljivo) z razumevanjem shem obnašanja. Na ta način se lahko postavimo v resničnost drugega na mentalni ravni, če pa njegovo resničnost še občutimo, potem je to super, saj imamo sposobnost empatije (kar ni isto kot sočutje). Zanimivi časi so pred nami ker počasi prehajamo v obdobje empatije in telepatije. S tem bo večina problemov človeštva izginila. Kar pomisli kako bo bilo :) Resničnosti in resnice bodo postale Eno? Kako pa lahko ti pospešiš prehod? S poznavanjem delovanja možganov in delovanja shem obnašanja. Ljudje smo kot nekakšni računalniki hehe In predvsem z resnico do samega sebe. To ni tako lahko kot se zdi. :-) Nehal sem kaditi. Sem res? Saj sploh ne kadim, samo sem in tja kakšnega. :-) Jutri bom dokončal seminarsko. Jo bom res? Nisem naredil tega in tega ker je bilo to in to. A res? ali pa sem samo našel izgovor? Pridem čez 15min. (razen, če se ne bo zavleklo) Sej sploh ni bila tako zanimiva... Itak ne bilo dobro tam... To je laganje samemu sebi ane? Najdem izgovor, potem sem pomirjen, potolažen. Čeprav vem, da je resnica drugačna oz. da bo morda drugačna kot obljubljam. In potem se delam, da sem tak in tak, da bi me drugi imeli rajši... v resnici sem pa malo drugačen. Joj, nastane zmeda v dojemanju resničnosti. Morda grem celo tako daleč, da pri govorenju ne pomislim več na resnico, ampak govorim tisto, za kar mislim, da bi drugi najraje slišali, da bi bilo najbolj zanimivo... katastrofa. Čutiš, kot da ti nekaj težkega obdaja grlo? |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by bp on 09.09.2003 at 11:52:03 gape postulira vec resnic in absolutno resnico, ki se jo lahko doseze z vero in navede nekaj zanj posebej pomembnih primerov spoznanj, ki so del te absolutne resnice harry zatrdi, da so zakonitosti v druzbi taksne, kot jih je opisal Karl Marx mind pozna eno samo absolutno resnico, ki pa jo iz vec razlogov ves cas vidi samo delno in popaceno robi in n. poznata mnogotere resnicnosti in eno resnico, pri cemer mnogotere resnicnosti izvirajo iz drugacnosti ki jo dopusca vesolje, v primerjavi z izvornim stanjem enosti in enakosti amstel postavi svojo vero in svoja prepricanja za svojo resnicnost in navede nekaj primerov spoznanj, ki se njej zdijo resnicna tudi cez mejo posamezne osebnosti bp obravnava resnico kot kontekst, sporazum, ki je nujno potreben in omogoca kakrsnokoli komunikacijo, kar omogocca, da ima celo vsak posameznik vec resnic. integriteta, mu nadomesca absolutno resnico. za tituda je resnica spoznavna znotraj druzbenega konteksta in je pomemben del nase zavesti, ki je primarno gibalo tega sveta za jst-a obstajajo univerzalni duhovni zakoni, ki so absolutni in ga moti postmoderno dopuscanje raznih druzbeno skodljivih dejanj (ki je v nasprotju z absolutno resnico in ne samo s pametjo) za aryana obstaja bog, ki je (vir) absolutne resnice ten-nej (mojster za analiticne teorije resnice, ki sicer vcasih resnico isce v vinu), omeni nekaj teorij, in se na koncu obrne v jezik in razdeli resnico na absolutno resnico, kot posvsem abstraktno kategorijo in pa na tisto resnico, ki je potrebna za vsakdanje delovanje ixtlan se ukvarja s premoscanjem razlik med razlicnimi resnicnostmi, ki jih priznava. zaradi skupne zasnove in zgradbe, kljub vsem individualnim razlikam, bo s pomocjo empatije in telepatije mogoce te razlike premoscati in na neki ravni (pari, skupnosti?) dosegati enost. Kot pomemben faktor pri tem posebej poudari integriteto. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by titud on 09.09.2003 at 11:53:57 wrote on 09.09.2003 at 09:42:30:
Kaj ti zdaj ne gre skup? Ne govorim o zavesti na splošno, ta ni specifično človekova zadeva. Ene vrste zavest ma vse živo, pa ne samo živo, tud kristali, recimo. Taka zavest nikomor vir trpljenja, kar je, zato se tud nobenmu ni odveč, se noben ne sprašuje po njeni resničnosti. Problem z resničnostjo je specifično človeški, človeški pa zato, ker je človekova zavest dosegla zavestnost o lastnem obstoju, ker lahko samo sebe motri in se tud sprašuje, če je ta zavest 'prava'. Pri živali ne more bit 'neprava', ker se tko kot jst prav, astralno/čustveno direktno zliva v fizično telo, zato živali nimajo zavestnega dostopa do bolj subtilnih planov, s kakterimi bi zato utegnile 'napačno' korespondirat. Človekova zavest o seb kot človeku je tista zavestna 'napaka', zarad katere se ne more zanest na nač drugega kot na njo samo, kar mu seveda povzroča strah pred njo samo oz . povzroča nezupanje vase. Ravno podpihovanje tega nezaupanje je gradbni kamen vsake kulture/civilizacije, ki posmeznika na ta način drži v 'odvisnosti' od nje, mu na na nov vzpostvlja strah pred njim sammim in mu daje tisto manjkajočo živalsko gotovost zavesti, ki jo je svojo človeškostjo kao zgubu. Vsaj prikazano mu je tko, kot da jo je zgubu, v resnic pa dejansko obstaja v človeški skupnosti kot celoti in je v vsakem trentuku brezpogojno dosegljiva tko kot je živalski psihi v vsakem trentku brezpogojno dostopen čustven stik z zunanjo resničnostjo. Če ma človek deformirano/pogojeno/okrnjeno zavest lastni družbeni psihični pogojenosti je to zanj enako usodno kot motnja običajne zavesti pri živali. Take motnje človeka vodijo v induvidulne in kolektivne blaznosti, za katere so nižje stopnje zavesti prikrajšane in zarad katerih te nižje stopnje zavesti tud mamo za bolj resnične, jih v tem smsilu idelaiziramo in se k njim zatekamo, ko teže človeške odgovornosti ne moremo prenest. Mi kot ljudje smo dejansko medsebojno soodvisni, smo si drug ob drugem in drug zdrugim skoz evolucijo tud biloško postvli take osnove, da smo sposobni živet smo znotraj psihične stvarnosti, ki si jo zmeraj znova kreiramo. No, podobno a zdrugimi besedami sta napisala že bp pa ten-nej, ampak jest ne tolk poudarjam socialne pogojenosti narave človekove zavesti da bi jo stem želu realtivizirat, ampak da bi na njej njeno resničnost še bolj utrdil. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by aryan on 09.09.2003 at 12:00:51 titud wrote on 09.09.2003 at 11:53:57:
kaj mi ne gre skup? Quote:
ne gre mi skp to, da kako to, da se zmeri trdno verjames tem pravljicam, obenem pa v rokah drzis sama "gnila jabolka". kje je mir, kje je zadovoljstvo, po cemer tok ocitno hrepenimo? nam bojo dal tvoji "ucitelji" proces s katerim se to prakticno doseze al le obljubljajo? prever. ce se nisi. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by mind on 09.09.2003 at 12:53:16 titud: Quote:
in ko to spozna, ni nujno da mu to prinese strah in nezaupanje, ampak lahko to spoznanje uporabi v svojo lastno korist, čeprav na račun same sebe tud sam si večkrat že dejal, da se je edino skoz odnose možno spoznavat, zakaj se potem v nekaterih primerih tako upiraš temu logičnemu spoznanju, da zavest ni sama sebi namen, ampak da se šele skoz odnos pokaže njen pravi kontekst ? LP |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Amstel on 09.09.2003 at 13:53:22 Massimo wrote on 08.09.2003 at 13:14:39:
Massimo, ;). Se ne obremenjujem, ampak razmišljam. Prišla sem pač do spoznanja, da obstaja Resnica, ki velja za vse. Četudi ne verjamemo v Karmo, Karma obstaja.... :) Akcija-Posledica... obstaja, četudi ne verjamemo vanjo... Zakoni, ne v smislu pravil, ampak Resnic - dejstev. Amstel wrote on 06.09.2003 at 20:45:06:
|
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Amstel on 09.09.2003 at 14:15:16 wrote on 09.09.2003 at 11:52:03:
Vedno bolj verjamem tudi jest v tole zgoraj. Ma nič hudega, če kdo ne. :) |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by titud on 09.09.2003 at 15:58:57 mind wrote on 09.09.2003 at 12:53:16:
To razumem tako, kot da to samozavedanje lahko se ukine/izključi, zamakne, tarnsformira..., če samga sebe ne more prenest. Valjda da se lahko, o tem govorim, ko opozarjam na regreisijo pa infantilnost, samo da se je ob tem dobr zavedat, da je to korak nazaj, da bi laže naredl korak naprej v samozevadnju. Zavest se ma zmeraj možnost vrnt k svojim koreninam, samo ni na nivoju človeka, će tam tud ostane. Quote:
Medoseben odnos sam se ponavad začne skor od nule, iz ene ćist otroške pozicije. To se da dobr videt pri zaljubljencih, ki ćebljata drug z drugmu kot dva mulca, ki obvaldata samo nekaj osnovnih besed. Pol se pa razvija in pride do koder pride, lahko da je tud vseobsegajoč, zrel in totalen na da bi s tem izgubu tisto začetno otročjost. V tem smislu jest razumem so sebe odgovorno in budno človeško zavest, ki tud če se 'vrača' na stopnje pred samozavedanjem, izhaja iz samozvedajoče pozicije in jo 'tam' še zmerom ohranja. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Samson on 10.09.2003 at 01:42:09 Massimo wrote on 04.09.2003 at 12:22:41:
Iskal sem in našel: NESNISELNI POGLED NA SVET S SEDMIMI ZVEZDICAMI! ali preprosteje NEUMNOST MAKSIMO! Govoriti, da v tem našem svetu ni resnice in ne laži je že vprašanje čisto osnovne prisebnosti. Ali se človek s takšnim pogledom sploh zaveda, kje je? Ali ni mogoče v nekem drugem svetu, ki se odvija le v njegovi psihi? Massimo, če to, kar si zapisal iskreno misliš, ali ti je sploh mogoče razpoznavati, kaj je kaj, kdo je kdo, in ali si ti res ti? Saj v bistvu tukaj nekaj besedičiš brez sleherne osnove v stvarnosti in brez sleherne logike. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by titud on 10.09.2003 at 08:52:49 Samson wrote on 10.09.2003 at 01:42:09:
Svet vsakega zavestnega bitja je omejen naj njegovo latsno psiho, breme in priviligej človeka pa je, da se tega tud zaveda. Ne vem kaj je v tem tolk strašnega, saj psiha je mikrokozmos, ki vsebuje prav vse, kar je potrebno za preživetje v tem al pa za bivanje v kateremkoli drugem svetu. Če bi to lastnost psihe poimenoval 'duša', a bi pol laže to sprejel, samson, al pa bi trdu, da duša potrebuje zunanje vodstvo, ki mu določa kaj je res in kaj ne ter kaj je prav in kaj ne. Da je skratka induvidualna duša ovca, ki rab pastirja, če ne je pa neprisebna. Zakaj pa bi bla pol duša sploh induvidalna, če nikol ne more odrast in se svetom v celot pokrit? Kako naj pa človek prevzame odgovornost za svet, čega ne more po svoji volji kreirat? |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by aryan on 10.09.2003 at 09:13:41 titud wrote on 10.09.2003 at 08:52:49:
tko kot energija ne more obstajat neodvisno od energetika tko tud individualna dusa (mi) nikol ne more obstajat izkljucno neodvisna. ogenj (energetik, substanca) ni nikol brez toplote in svetlobe (energija, potenca). cista (brez primesi materije) individualna dusa (mi) ni nikol popolnoma neodvisna. ima pa moznost izbire (svobodno voljo), da se odloci sluzit Bogu (Vrhnovnem energetiku vseh energij) preko njegove notranje ali pa zunanje energije. ampak v vsakem primeru je individualna dusa (mi) "ovca". ce ne sluzis enmu pa sluzis drugmu delodajalcu. placa je seveda razlicna. Quote:
za ljubezen sta potrebna dva individuma, ki se zdruzita v eno (v namenu, interesu) a hkrati ostajata individuma. brez individualnosti ljubezen ni mogoca, prav tako ne brez enosti (skupnosti). preber tole : http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1058473173;start=75#89 brezpogojna ljubezen je mogoca le med "osvobojeno" individualno duso in Bogom. nic manj kot to, nas v koncni fazi ne more izpolnit in zadovoljit. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by LittleStar on 10.09.2003 at 09:16:16 Massimo wrote on 04.09.2003 at 12:20:18:
Uporaben predmet je lahko uporabljen v vseh razsežnostih človek domišljije in ne vem, zakaj bi bilo treba videt dlje. Tudi človekovo telo je kot posoda - zelo uporabna. :) |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by joi on 10.09.2003 at 10:13:52 Quote:
titud, zdaj ne vem tocno kaj hoces povedat ker ne vem od kod izhajas . . . sem prebrala samo ta topic tu . . in sem to pac tak razumela: ti trdis da smo rezultat nase zavesti in da iscemo opravicila za nas obstoj nekje drugje (evol.,bog,...) v bistvu pa smo sami opravicilo za nas obstoj? in da tendiramo k temu da si postavljamo pravila in radi priznavamo avtoritete? ceprav ni ravno obratno: clovek raje postavlja samega sebe kot merilo in svojo resnico kot dejstvo - kot da bi priznaval resnico raznih avtoritet . .? torej so fizikalni zakoni tudi rezultat nase zavesti . . in bog - po tvoje tudi obstaja samo kot njen rezultat . . kaj se ti ne zdi da bi lahko bil bog dejstvo ki obstaja tudi brez nase zavesti? in ne vem kako si razlagas sploh nas namen, vlogo - ce smo sami vir vsega? no in potem bi me se zanimalo kaksen je nas izvor . . ker ce smo mi sami vzrok in zavest ustvari predstavo o zunanjem svetu - kako to da sprejemajo osebe enako resnico (kaj se materjalnega sveta tice ) . . in ce je vsak posameznik izvor svoje zavesti kako lahko sploh poteka sporazumevanje med ljudmi . . kaj obstaja neka podlaga nek skupni izvor? no ce sem zdaj to vsaj pribljizno prav razumela? :-/ . . lahko kaj razlozis ce ni zdaj malo dalec stran vzeto lp |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by ten-nej on 10.09.2003 at 10:41:54 wrote on 10.09.2003 at 09:16:16:
A to ti od Kanibala pobiraš? lp |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by LittleStar on 10.09.2003 at 11:01:00 t wrote on 10.09.2003 at 10:41:54:
;D Jaz samo upam, da veš, da ti nisi tvoje telo. Upam tud, da zarad tega ne misliš, da moramo pol to, kaj nismo mi, vse pojest. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by ten-nej on 10.09.2003 at 11:36:03 wrote on 10.09.2003 at 11:01:00:
nisem samo moja duša ampak tudi telo (za razliko od nekaterih, ki jih je sram, da se se ujeli v to umazano materialnost) uživaj! |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by titud on 10.09.2003 at 13:32:23 wrote on 10.09.2003 at 10:13:52:
Trudm se izhajat iz ene zahodne humanistične tradicije, ki je postavla človeka za merilo vsemu in ki je obstoj posameznika opredelia po načelu mislim, torej sem . V tem humanizem je zame ena dost odraščena/zrela doba človeštva, ki se kaže v osvobojenosti od zunajih avtoriet, tako od tistih naravnih zakonov oz. lastnih nagonov kot od tistih notranjih avtoritet, ki si jih je sam postavu in naj bi mu opravljale isto funkcijo kot so prej zunanje. Ker je tak humanizem posamezniku naložu hudo breme svobode, le ta vedno išče načine, kako bi se ga razbremenu, čeprav bi po moje moral it za to, da ga sprejme in z njim ravna odgovorno. Odgorno pa lahko ravna le, če vsaka osebna odločitu predvid/upošteva odličitve vseh drugih, zato načelo humanizma razvija mehanizme brez vladavine zakonov in avtoritet. Fiziološko in psihično gledano ima človeštvo zaenkart še tolk skupne osnove, ki je tako biološko kot socialno pogojena, da se mu še ni treba ukavarjat tem, od kod nam enotna predstava o zunajem svetu in drug o drugmu, da se lahko na fizikalne sile odzivamo ter med sabo komuniciramo. To je v bistvu čist animalni nivo, ampak ljudje pa smo ljudje zarad svojih duhovnih sposobnosti, ki pa so izključna posledica medsebojnega psihičnega vpliva. Duhovnost je samozvedanje/ozveščanje te psihične realnosti, v kakršni živi vsak od nas in vsi med med sabo in nima noben veze s fizično stvarnostjo. Ta je podrejena naši duhovni percepciji, problem pa je v tem, da se nam je tako prostranstvu svobode pretežko znajt, zato se oprijemamo bolj otipljivih fizikalnih zakonitosti pa njihovih kvazi duhovnih interpretacij v obliki idelogij. Nedvomen dokaz duhovne percepcije t.i. fizične stvarnosti je ljubezen, brez katere noben človk ne more odrast ne glede na vse materialne zakone. Tud človeštvo ne in zadni čas je, da si to tud prizna. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by joi on 10.09.2003 at 14:29:51 Ja dobro teorija je samo ne prinese nobenih odgovorov . . se meni zdi Se vedno ne vem kaksen je sploh namen cloveka in od kod izhaja . . zame je to osnova vsega Quote:
Zakaj ne. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by aryan on 10.09.2003 at 14:32:57 wrote on 10.09.2003 at 14:29:51:
clovek, kot tudi vse drugo izhaja iz Boga. namen delckov Boga je da sluzijo Bogu. torej je namen nas (cloveka), ki smo delcek ene izmed energij Boga (ki je Vrhovni energetik, izvor vseh energij), da prostovoljno (iz ljubezni) sluzimo Bogu. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Bardo_Thodol on 10.09.2003 at 15:01:37 wrote on 10.09.2003 at 14:32:57:
In kakšno naj bi tako pravilno služenje Bogu bilo? Ali je izvajanje verskih obredov potrebno? Ali je recitiranje svetih spisov potrebno? Ali je krst potreben? Ali je obisk Meke in post (za ramadan), potreben? Ali je za pravilno služenje Bogu potrebno žrtvovanje živih bitij? |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by joi on 10.09.2003 at 15:06:04 Quote:
to se tudi meni zdi se najboljsa razlaga za naso vlogo |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by titud on 10.09.2003 at 15:14:54 wrote on 10.09.2003 at 14:29:51:
Zato ker zasluge za to enotno predstavo sklej ko prej predpišemu delovanju takega al pa drgačnega nezmotljivega naravnega zakona (kar dela razvetljenska znanost) , posegu tega la pa drugega boga (kar delajo religjije), skupne ideje naroda/plemena (kar dela ideologija). Nč od tega ne odraža zunanje resničnosti, ampak le duhovno stanje tistga, ki tako izhodišče kreira. Ob tem ne bi posebej poudarjal, da je tako iskanje supnih izhodišč kljub drugačnemu namenu povzroča diferenciacijo in ne enosti. Človk preprosto vedno znova izhaja iz svoje psihične /duhovne predstave o seb in je za to v bistvu vedno tisto, kar še ni. Tko da če smo čist natančni, je ta psihična osnova ena popolna praznina, te popolnosti pa se ustrašmo in se zatečemo h kakršnikoli kompenzanciji, ki nam je kulturno najbližja. Tko hodmo okrog riti v aržet namest da bi si bli eno z vsem v tej popolni praznini. Več o tem sem že pisal v topiku o osebnih prepričanjih, ki ga je odprl bp. Tam sem opisal, kako sm prišel do tega, da je bistvo pishčne/duhovne stavrnosti in s tem človekove ekistence v nejeni popolni praznosti in kako na tej točki prideta skupaj ekistencialzem kot eden zadnjih velikih zahodnih humanističnih filozofij in humanizem z vzhoda v filozofiji budizma, predvsem praksi zena. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by joi on 10.09.2003 at 15:35:35 ja saj samo jaz si stem npr. ne morem pomagat . . zame mora imet zivljenje neki drugacn smisel . . moram izpolnjevat neko nalogo pa to . . predstava praznine pa mi je nekaj neprijetnega |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by ten-nej on 10.09.2003 at 16:26:44 wrote on 10.09.2003 at 15:35:35:
Ampak to je to - to je dejanskost, resničnost, realnost . . . Lahko sprejmeš, ali pa potisneš glavo nazaj v pesek in jo še naprej tam držiš. (praznina je povsod, je v vsem, prihaja iz vsega in se v vse vrača, lahko jo zapolniš in napolniš pa je še vedno tu) vse se dogaja v praznini in iz praznine, iz nje prihaja in se vanjo vrača, bp |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Amstel on 10.09.2003 at 22:38:38 titud wrote on 10.09.2003 at 13:32:23:
Težko sledim. Kaj je narobe z avtoriteto? V smislu nekega dela v strukturi psihe? Kako se osvobodiš naravnih zakonov, če si jim pa podvžren? Kje sem že brala... da je nek "štoser" hotel, da mu bog pove najboljši vic... In menda ;D je bil odgovor... "Da mislite, da imate svobodno voljo" |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Amstel on 10.09.2003 at 22:44:38 titud wrote on 10.09.2003 at 08:52:49:
Hm... za preživetje je zelo pomembno, da ločimo med resnico in lažjo. Resničnosti ni. Ker jo kreiramo s svojim verovanjem in izkušnjami. Resnica pa je. A ??? Ma...... Je pomembno, da znamo ločiti ali gre za zvito vrv ali kačo... a ne. Sej zato pravim.. neka dejstva so. Saj realnost obstaja. Ni samo neka teorija in privid. Tudi iluzija obstaja. Ne rečem. Zato je pa potrebno znati ločevati. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Harry on 10.09.2003 at 22:48:12 Amstel wrote on 10.09.2003 at 22:44:38:
Resničnost smo mi. Tukaj. Zdaj. Ali pač ne? ??? |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by ten-nej on 10.09.2003 at 23:45:17 Amstel wrote on 10.09.2003 at 22:44:38:
resničnost je (naša in nenaša), vendar resničnost kot stvarnost, dejanskost, to kar je: temu bi mogoče lahko pogojno rekli Resnica še zmeraj pa ostaja dejstvo, da resnica ni povezana na preživetje - preživetje je odvisno od zaznavanja realnosti (vrv in kača) in njene interpretacije: vendar pa preživetje ne more biti (edino) merilo resnice - če bi Osama govoril samo resnico, bi bil že zdavnaj mrtev (tako kot tudi Buš ne bi bil več predsednik) - laž in prevara velikokrat nastopata v funkciji preživetja bp |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by titud on 11.09.2003 at 09:22:05 Amstel wrote on 10.09.2003 at 22:38:38:
Avtoriteta v strukturi psihe opravlja vlogo resnice s tem, da moč razglaša za edino resnico. Pa tle ni pomembno, če se moč kaže skoz delovanje narave oz. skoz delovanje lastnih nagonov al pa skoz družbeno organizacijo oz. skoz naše delovenje po njnih zakonih. V vsem tem ni nobene druge resnice kot pristajanje na resnico moči. Svobodana volja se tako kaže le v tvoji volji, v kolikšnem obsegu boš participiral pri tej resničnosti, pri distribuciji te moči. V tem smilsu je cinizem nad svobodno voljo čist upravičen in zanimivo je, da je najbolj prisoten med tistimi, ki posedujejo največ tovrstne moči in s tem resnice. Ta cinizem se kaže tako med tistimi, ki si želijo zavojevat naravo v tehničnem smislu in so se v absurd resnice moči zapletl z sprostitvijo energije iz atomskega jedra ter tistimi, ki so želel obvladat človekovo naravo v psihološkem smislu in so spustil duha iz neprodušno zaprte steklinice, ki nam zdaj vlada s svojo senco. Men je bliz eksistencializem zato, ker ne participra pri taki resničnosti s cinizmom ampak razkriva njeno absurdno naravo skoz upor po sizifovsko in prometjsko. Kako tako camujevsko izraženja svobodne volje zgleda sem že pisal v topiku o osebnih prepričanjih. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by aryan on 11.09.2003 at 09:48:17 Bardo_Thodol wrote on 10.09.2003 at 15:01:37:
to pa lahko izves le od Njega samega, ali od tistih, ki Ga poznajo. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Bardo_Thodol on 11.09.2003 at 10:13:20 wrote on 11.09.2003 at 09:48:17:
Kaj, če bi za spremembo malo drugače formulirali. Lahko bi rekel tudi "od Nje, ali od tistih, ki Jo poznajo" 8) ;D |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by aryan on 11.09.2003 at 10:18:36 Bardo_Thodol wrote on 11.09.2003 at 10:13:20:
point je se zmeri isti. nase pocutje pa se zmeri neizpolnjujoce. ko bos ornk zejen najbrz ne bos spraseval a bos dobil vodo v zelenem ali rdecem kozarcu. ker pa ocitno ti nisi dovolj zejen, se pac rad igras take igrice. drgac pa, vse ob svojem casu. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Bardo_Thodol on 11.09.2003 at 10:21:32 wrote on 11.09.2003 at 10:18:36:
Tudi take igrice imajo svoj point. Vendar kot praviš, vse ob svojem času. Ne moreš vsega takoj razumeti. 8) |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by titud on 11.09.2003 at 10:27:35 Amstel wrote on 10.09.2003 at 22:44:38:
Specifična človeška potreba ni preživetje. Če bi bla samo to, pol bi bli zanjo popolnoma zadostno opremljeni z zavestjo na rastlinski ali pa na animalni ravni. Clo dost boljš, kot smo zdej, ko smo se sposobni med sabo pobijat iz čist nepreživetnih razlogov ali se clo zavestno ubit. Cloveška specifična potreba ni niti preživetje človeka kot vrste, ki bi upravičevalo žrtvovanje posmeznika in medsebojne poboje. Če bi blo to, kako to, da smo si sposoboni rezat vejo svoje biloške eksitence in se z genetskim inženiringom zmutirat v čist nekaj drugega. Specifična človeška potrebe so torej duhovne narave in niso neposredno vezane na našo biloško pogojeno percepcijo resničnosti in zato presegajo tud našo fiziološko eksietnco. Specifično človeško tako ni percipcija kače ali vrvi, ampak tisto vmes, kar iz kače naredi vrv in obratno al pa čist nekaj drugega al pa sploh nč. Svoboda človeka je v tej duševni kreaciji resničnosti in te se hočejo vsi prilastit od duhovnikov politikov, propagandistov do vzgojiteljev v vlogi staršev ali učiteljev. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by aryan on 11.09.2003 at 10:29:18 titud wrote on 11.09.2003 at 10:27:35:
katere so to, konkretno? |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by Amstel on 11.09.2003 at 10:59:09 titud wrote on 11.09.2003 at 10:27:35:
nisem mislila dobesedno preživetje. Ampak, če ne ločujemo resničnosti od iluzije, živimo pač v zmoti. V tem smislu, če živimo v zmoti, živimo le "na pol". Življenje na pol je pa neosmisljeno, nezadovoljno življenje. (ups.... kako dobro živijo nekateri, ki zadovoljujejo le svoje telesne potrebe?) In tu nastopijo duhovne razsežnosti... ki jih poskušamo ali ne, vpletati v life. In resnica je, da če v življenje ne vpletamo tudi duhovne dimenzije, ne živimo polno... saj smo tudi duhovna bitja. Duhovne potrebe ... imajo za posledico dajanja na stran, na drugi tir ego - imo. Vpletanje duhovnega, je vpletanje Resnice v life. Resnica, da bog/višja avtoriteta je. (Ne avtoriteta v smislu MOČI, ampak v smislu Resnice.) Resnica, da ljubezen, zavedanje, poštenost, prinaša mir. Skratka neke KVALITETE. Zame je posledica Resnice, MIR. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by aryan on 11.09.2003 at 11:04:44 Amstel wrote on 11.09.2003 at 10:59:09:
tudi ta "resnica" o kateri govoris, ki prinasa mir je sele na pol resnicna. Resnica taka kakrsna je, prinasa mir in hkrati tudi aktivnost/delovanje, ta pa poleg miru proizvaja se zadovoljstvo (ekstazo). |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by titud on 11.09.2003 at 11:41:22 wrote on 11.09.2003 at 10:29:18:
Najprej so ble presežst svojo biološko omejenost, ujetost v take in drgačne fizikalne zakonitisti s tem, da se vzpostav eno širše družbeno okolje, utemljeno na varnosti, vzpostvljeni na vzajemni psihihični povezanosti. Ta vzajemna psihična povezanost je iz odvisnosti od naravnega okolja vzpostavlo odvsinost od psihičnega okolja, ki je je začelo živet svoj lajf in postvaljat svoje zakone pa omejitve, tko da smo v bistvu pršli iz dežja pod kap. Prav skoz to vzajemno psihično realnost pa smo si naredl eno genaralko za dostop v sfero duhovnega, kamor bi si želel zatečt neoziraje se na svojo fizično in družbeno/psihično pogojenost. Tamkajšnja realnost nas vabi enako intenziovno kot nas je iz okvira naravne vabla družubenopsihična realnost. Zadaj se nam dogaja, da bi si jo želel 'prilastit' enak kot smo si prilastil družbeno/psihično realnost, to se prav ukalupit v ene zakone pa pa podretit avtoritem, ki bi se nam podrejala našim predstavam in zatevam o varnosti in sreči. Pa se tega k sreč ne da nardit, ne da bi vzel prej do konca lekcijo, na čem je utemljena družebenopsihična realnost: da stoji in pade na vzajemnimi povezanosti, solidarnsoti, sočutju in ljubezni in na nobenem zakonu ali avtorietiti. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by ten-nej on 11.09.2003 at 11:45:50 wrote on 11.09.2003 at 10:29:18:
Biti inštrument s katerim se kozmos zaveda samega sebe 8) (jest, pit pa kavsat, za večnost se ne ravsat!) |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by aryan on 11.09.2003 at 11:49:01 ponavljam vprasanje titud. stalno govoris o tem kaj ne, zato bi te prosu, ce bi lahko kdaj pa kdaj napisu tud kaj ja. torej, kaj so te duhovne potrebe o katerih si prej govoru, ki so potrebne in ki lahko zadovoljijo in izpolnejo cloveka? da se spomnes... napisal si : titud wrote on 11.09.2003 at 10:27:35:
|
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by bp on 11.09.2003 at 12:03:19 titud wrote on 10.09.2003 at 15:14:54:
Pri zenu, vsaj kakor ga sam razumem, je praznina eno od orodij na poti, preko katere poskusas izbrisati vso solato (oz. vodni kamen (c) Andres) ki se ti je nabral v glavi, da lahko postanes spsoben zacutit velicino tega sveta in povezanost z njim. Preko tega morda lahko spoznas svoje meje in okvirje, kar pa je spet samo orodje, da bi odkril tisto v sebi, kar te napolnjuje in zene naprej. Vse to pa zato, da bi lahko zivel cimbolj polno in zadovoljno svoje zivljenje na tem svetu. bp |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by titud on 11.09.2003 at 12:04:32 Amstel wrote on 11.09.2003 at 10:59:09:
Kot bi se dalo ven podegnt iz mojga ta zgornjega posta, je specifična člekova potreba v bistvu ljubezen. V predzgodovinskem času ta potreba realizirala dost neartikulirano (infantilno) skoz neposredno enost človeka s svojim naravnim okoljem, od začetkov človekove zgodivne pa skoz socialno interakcijo z drugimi. Prav v tej drugi fazi, v dobi človekovekovega odraščanja, se je zavest o ljubezni tud artikulirala v posamezniku, tko da mu je dobu induvidualen dostop v ta skrinostni in posvečeni templej, kjer edinio lahko najde svoj MIR. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by ten-nej on 11.09.2003 at 12:11:40 titud wrote on 11.09.2003 at 12:04:32:
Po moje pa sreča - u bistvu bi vsi radi bili srečni (pri čemer nekateri to iščejo skozi ljubezen, drugi skozi umetnost, tretji skozi duhovnost, četrti skozi nadvladovanje, peti skozi mir . . .) Zlepa ne boš našel nekoga, ki bi rekel, da noče biti srečen - (sreča, ki pomeni neko psihovizično zadovoljstvo, u bistvu zadovoljitev, ki se izraža v ugodju: tudi ta, ki bo svojo željo po sreči zanikal gradi samo na transferju te želje po bitit srečen) uživajte! |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by aryan on 11.09.2003 at 12:15:58 titud. ti se se hujs vrtis okoli vrele kase kot macek. ;) ljubezen je res tista in edina potreba, ki jo ima clovek. ampak nekaj ga "pogojuje", da je ne doseze. treba je ugotovit, kaj je to kar ga pogujuje (da nima miru) in enkrat in za vselej odstrant to "pogojenost". ampak treba bo pa tudi vedt kaj jo povzroca v korenini in resevat problem iz tam. sicer pa itak to ze vse ves. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by titud on 11.09.2003 at 12:17:29 wrote on 11.09.2003 at 12:03:19:
Jest bi tele dodal, si v bistvu precizirov kar sem hotu povedat s polnostjo praznine. V bistvu to, da se polnosti vsega zaveš lahko le ob hkratni popolni praznosti. Vse ostale oblike zvesti se ohranjajo na eni enodoločeni stopnjo s kompenzacijami intelektualne, čutne ali kašne druge narave oz. njihovo bolj ali manj posrečeno uravnoežnostjo. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by aryan on 11.09.2003 at 12:18:42 t wrote on 11.09.2003 at 12:11:40:
ja vsi bi bili radi srecni. ampak ne omejeno srecni. vsi bi bili radi neomejeno srecni. ta resnicnost pa je razvidna pri vseh direktno (iz zelja in upanj) ali pa indirektno (iz njihovih delovanj). |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by ten-nej on 11.09.2003 at 12:23:50 wrote on 11.09.2003 at 12:18:42:
Neomejeno bi radi bili srečni samo tisti, ki to niso. Kdor je srečen in zadovoljen nima nobene želje po še več. (če si zadovoljen in zapolnjen s srečo potem si srečen) uživajte! |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by aryan on 11.09.2003 at 12:26:33 t wrote on 11.09.2003 at 12:23:50:
tocno to. vsak bi rad bil neomejeno srecen. niti najmanjse luknjice, ki bi omejevala polnost, zapolnjenost ne sme bit. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by ten-nej on 11.09.2003 at 12:54:10 wrote on 11.09.2003 at 12:26:33:
Bolje vrabec v roki, kakor golob na strehi. ;) |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by aryan on 11.09.2003 at 13:03:42 t wrote on 11.09.2003 at 12:54:10:
vrabec v roki in golob v mislih (upanju) pa tud ni dobr. |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by ten-nej on 11.09.2003 at 13:18:12 wrote on 11.09.2003 at 13:03:42:
dokler ga ne držiš, ga nimaš (ne glede na to, kje je) če z vrabcem nisi srečen, najbrž tudi z golobom ne boš uživaj! |
|
Title: Re: Resnica in resničnost 2 Post by titud on 11.09.2003 at 13:28:51 wrote on 11.09.2003 at 12:26:33:
Človk je človk po tem, da se mora svoje sreče hkrat tud individulano zavedat kot lastne sreče. Ampak človk ne bi človk če ne bi pogruntov, da je sreča pravzaprav v zrenju, zato si je zavest nafintiral tko, da zre v srečo, ki jo sam sproduciral. Ta princip se najčisteje odraža v ljubezni, kjer se tovrstna produkcija začne pri majhnih kratkotrajnih zaljubljensotih in konča večnih ljubeznih transcedentalnih dimenzij. Princip, da je sreča v zrenju, je tist duhovni princip, ki je nadomestu animalni princip zavesti, ki je bla srečna prav v nezavedanja svoje sreče. Tle se se animalna sreča pokrije s človeško, samo ena spirala je bla potegnjena vmes. |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |