VSI SMO BITJA SVETLOBE

Pogovor o tem, kako se lahko povežemo s svojim notranjim voditeljem

»Čudeži ne zanikajo naravnih zakonov, zanikajo samo tisto, kar vemo o naravnih zakonih,« je dejala v pogovoru duhovna učiteljica in zdraviteljica Naomi Feinberg, ki je razvila metodo biotransformacije ali energijske spremembe.

 

 

Mar je človeštvu za njegov razvoj res potrebno tolikšno trpljenje? Krščanska vera nas uči, da je trpljenje pot duhovnega razvoja. Modreci Daljnega vzhoda nam dopovedujejo, da je radost vir in smisel življenja. Oboji poveličujejo ljubezen kot izraz delovanja božanskega. Navkljub tisočletnim različnim naukom in vedno ponavljajočim izkušnjam vojn, trpljenja in bolečine je videti, kot da je človek vse bolj slep in gluh in da ga izkušnje ne izučijo. Navzlic tehničnemu napredku in razvoju človeštva se vedemo čedalje bolj neodgovorno, sebično in nerazumno.

Naomi Feinberg se je rodila v kibucu blizu Beit-Lechema in odraščala v Jeruzalemu. Vse do svojega dvajsetega leta je bila prežeta z židovsko vero in predano živela, kakor je zapovedano. Potem pa so jo prevzele misli in dognanja različnih filozofov, spoznavala je parapsihologijo in študirala dela Rudolfa Steinerja in antropozofijo. V Tel Avivu so jo pritegnila predavanja Rafaela Rosna, ki proučuje delovanje orgonske energije in ki je razvil metodo zaznavanja energije in zdravljenja. Njegova spoznanja temeljijo na izsledkih raziskav Wilhelma Reicha, ki je razvil orgonomijo v znanost. Negativni ioni v zraku vežejo nase pranično ali življenjsko energijo, ki jo imenujemo tudi orgonska erergija.

»Vedno sem se spraševala po vzrokih in smislu. Nikdar se nisem zadovoljila samo z zunanjim videzom stvari. V židovstvu sem našla veliko ljubezni in modrosti, vendar sem želela poiskati svojo resnico in ne verjeti v nekaj samo zato, ker so me tako naučili. Izhodišče mojih razmišljanj je bila Spinozina misel, da človeka ni ustvaril bog, temveč da si je človek izmislil boga. To potrjujejo tudi vse predstave o bogu in način verovanja. Biblija temelji na človekovem pojmovanju boga in božanskega. Vsa pravila, kaj je in kaj ni bogu po volji, kaj je prav in kaj ne, je domislil človek v svojem hotenju, da bi obvladal neobvladljivo. Božja vsemogočnost in neskončnost presegata tako omejena človekova razmišljanja, pojmovanja in razumevanje.«

 

Povezava z notranjim vodnikom

Naomi Fienberg je razvila metodo hatmara, s katero spreminjamo in širimo svojo zavest ter se povežemo s svojim notranjim vodnikom. Na ta način transformiramo vse, kar je slabo, kar nas kakor koli bremeni, česar se bojimo, na kar smo jezni, zaradi česar smo žalostni ali nesrečni, kar nas sla-bi ali najeda.

Ali ima vsak svojega notranjega vodnika in se lahko poveže z njim?
»Vsak med nami hrepeni po tem, da se združi s svetlobo. Vsi smo bitja svetlobe, v vsakem od nas je delček boga. Vse, kar so nas učili v otroštvu, in okolje, v katerem živimo, vse to ustvarja podobo, ki jo imamo o sebi. Vsaka ideja, ki obstaja v stvarstvu, ima svoj popolni progam. Vodstvo pomeni, da se zavedamo tega programa v sebi. Mnogi mislijo, da je vodstvo nekaj, kar je zunaj nas ali nad nami. To je način mišljenja naše kulture, v kateri pripisujemo stvarem večji pomen kot sebi. Obsojamo in primerjamo različne ideje. Če hočemo biti povezani s svojim bistvom, moramo biti delček svetlobe. Vendar nas pri tem omejuje način našega razmišljanja in čustvovanja.«

Če poslušamo svojega notranjega vodnika, smo v stiku s seboj, v svetlobi in radosti. In vendar človek pogosto misli, da ravna, kot mu narekuje njegov notranji glas, in šele kasneje ugotovi, da je bil zaslepljen, naiven ali neveden. Je mogoče, da se naši vodniki kdaj pa kdaj tudi motijo?
»V našem stvarstvu poznamo dve vrsti vodstva. Obstajajo vodniki, ki človeku omogočijo, da živi to, kar je. To je vodstvo neskončne svetlobe, so vodniki življenjske energije. Človek v tem primeru ni odvisen od drugih, ampak je svoboden, nikomur se ne podreja in tudi sam nikogar ne nadzoruje. Gospodovalni vodniki pa uporabljajo druge energije, da bi lahko bili to, kar so. To so Ijudje, ki živijo na račun drugih, ki ne dopuščajo svobodne volje in ki so nestrpni do drugače mislečih. Človek ni to, kar je. To je način vodstva, ki ga vsi poznamo, to je naša stvarnost.«

Kako prepoznamo vodstvo, če je pravo?
»To je včasih zelo težko prepoznati. Nekateri imajo zelo močno energijo in se povezujejo z zelo močnimi vibracijami. Ker je ta stik zelo drugačen od tega, kar poznamo, mislimo, da je to stik z neskončno svetlobo. Vendar je to lahko gospodovalna energija. S svojim sedmim čutom, ki ga ima vsak, le uporabljati ga ne znamo, lahko ugotovimo,' ali imamo opravka z življenjsko ali vakuumsko energijo. Vsa navodila, da morate kar koli narediti, vse sodbe o vas, kakšni ste ali kakšni bi morali biti, ne dopuščajo delovanja življenjske energije. Pravo vodstvo daje samo ideje in vam pušča vso svobodno voljo, da se sami odločate. Vaše resnične zmogljivosti so neskončne v primerjavi z enim edinim načinom, ki vam je ponujen kot pravilen ali dober.«

Metoda hatmara temelji na transformaciji vibracij krčenja (vakuumske energije), ki ovirajo delovanje življenjskega sistema, v vibracije neskončnega širjenja, v življenjsko svetlobo. Kaj je vakuum?
»Vse, kar obstaja, izvira iz neskončne svetlobe, neskončnega potenciala. Vzrok vseh strahov je, da ne delujemo s prvotnim potencialom. Strah je ideja, ki ni sposobna, da bi obdržala radost, svetlobo. Strah je vakuum, stanje brez življenjske energije. Vsaka ideja ima svojo komplementarno energijo. Pred nastankom našega vesolja sta bili ti energiji združeni in sta ustvarjali neskončno energijsko polje, zato sta imeli tudi moč samoobnavljanja. Ob poku se je energija razcepila na dve komplementarni energiji, ki nista niti slabi niti dobri. Ko energijo strahu združimo s komplementarno energijo, ustvarimo možnost, da ohranja svetlobo. Vakuum napolnimo z življenjsko energijo.«

Notranje rezerve

Menite, da je v nas pritajen strah, ki se ga morda niti ne zavedamo, v resnici pa je glavni vzrok vseh naših skrbi, žalosti, jeze, celo bolezni?
»Naša družba je zgrajena na občutku krivde. Bog je dal človeku svobodno voljo, da po svoji vesti izbira med dobrim in slabim. Če hočemo biti dobri, moramo trdo delati. Vendar je naša vest obremenjena z občutkom krivde. Kdor ne upošteva veljavnih zakonov, je slab. Človek je kriv, da smo bili izgnani iz raja, človek je kriv za trpljenje na Zemlji. Ljudje se počutijo krive in mislijo, da morajo biti kaznovani. Prepričani so da pot v mir, radost, svetlobo in raj vodi skozi trpljenje.«

Kaj je vzrok, da ljudje ne uporabljamo vseh svojih zmogljivosti oziroma se jih niti ne zavedamo?
»V izvirni kodi stvarstva, ki je delovala pred nastankom vesolja, je zapis samoobnavljanja. Vse se je samo obnavljalo in nobena poškodba ali nesreča ni mogla obstati. Posledice poka so povzročile, da danes tega ne zmoremo več. Ko je prišlo v vesolju do prenasičenosti in poka, se je kodni zapis poškodoval in začela se je izkrivljenost DNK. Prvotni DNK-zapis naših zmogljivosti je dopuščal zmožnost spreminjanja ideje v snov in te v nesnov. Vendar z današnjim stanjem našega uma ne zmoremo tega. Če mislimo, da se moramo odrekati radosti in trpeti, da se bomo oprali krivde in zaslužili Ijubezen, ki je naša prava narava, potem ne uporabljamo vseh svojih zmogljivosti.«

Fiziki menijo, da je vakuum celo med eksplozijo spreminjal svojo sestavo. Šele ko je privzel današnjo »zamrznjeno« sestavo, so začeli veljati fizikalni zakoni, ki danes določajo naš svet. Bilo bi mogoče, da je hitra ohladitev univerzuma po poku ustvarila naš svet v napačnem stanju. Če bi vso vakumsko energijo pretvorili v življenjsko, bi s tem spremenili naše stvarstvo?
»Vsaka ideja, ki nima življenjske energije in ki deluje v vakuumski energiji, je omejena in ne more uresničiti neskončnih zmogljivosti. Šele s povezovanjem vakuumske energije s komplementarno vračamo idejo v neskončni potencial prvotnega programa, v večnost z neskončno svetlobo. Tako dolgo, kot bo stvarstvo obstajalo razdvojeno, bo vse življenje, vse, kar obstaja (v vseh razsežnostih, ne samo fizični) odvisno od drugih energij, kar ustvarja trpljenje, vakuumsko energijo Strah in zlo temeljita na odvisnosti ene življenjske energije od druge. Transformacija izvornega vzroka (vzroka vzrokov) nastanka vakuuma bo povzročila, da bo vse stvarstvo začelo delovati po svojem izvirnem programu neskončnega potenciala.«

Ni malo tehnik, ki jim pripisujejo moč očiščevanja telesa, tako naših bolečih občutij kakor tudi črnih misli. Je takšno očiščevanje sploh smiselno, če se v nas vedno znova prebujajo novi strahovi?
»Zato so različne metode zdravljenja, s katerimi brskamo po svoji podzavesti in odkrivamo svoje strahove, pravzaprav le iluzija, da smo nekaj našli in očistili. Ko tako prebujamo in obudimo svoje strahove iz preteklosti, dosežemo samo to, da povečamo njihov obseg. Potreben je ,protivirusni program', kar pomeni nov kodni zapis, ki je izvoren, tak, kakršen je bil pred nastankom vesolja.«

Če so potlačeni ali neprepoznani strahovi vzrok vseh naših nezadovoljstev in celo bolezni, ali z vašo metodo združevanja vakuumske energije s komplementarno spremenimo sebe do te mere, da nismo več dovzetni za slabo ali celo bolezen?
»Metoda merkava nas uči, kako združiti čustva, ki nas onesrečujejo, s svojo komplementarno energijo in tako doseči nevtralizacijo, ki nas povrne v prvotno stanje celosti v svetlobi. Tudi naše telo deluje v parih. Za idejo vranice je komplementarna energija ideja žolčnika. Kadar je v tem predelu vakuumska energija, smo depresivni. To se pozna tudi pri energiji ledvic, ki nista v isti višini, kar ugotovimo tako, da je ena noga malce krajša. Z odstranjevanjem vakuumske energije z vranice in žolčnika, uravnamo tudi naši ledvici in s tem ves energijski sistem telesa. Z metodo merkava lahko zdravimo vse bolezni, ker je ni bolezni, ki ji ne bi botroval strah, če ne naš, pa naših prednikov.«
Odkar se človeštvo zaveda svojega obstoja, so na svetu modreci, ki nas uče, kako se vrniti k bogu. Mistiki in filozofi menijo, da v niču obstaja univerzalna zavest. Tudi fiziki so prišli do enakih spoznanj - v niču je vse. Na skrivnosten način tvori nič pravzrok sveta. Snov je nastala šele z delovanjem univerzalne zavesti. Neštete poti vodijo k izvoru vsega. Vsaj toliko jih je, kolikor je ljudi na svetu. In vendar si vsi želimo isto - ljubezni, sreče, miru in blaginje. In morda res prihaja čas, da prenehamo tavati v temi, vsak v svojih iluzijah, svojih omejenih prepričanjih in svoji resnici.

Darja Tavčar ; nedeljski dnevnik ; 13. 5. 2001