| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Svetovalnica >> Izgubljam se...? http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1046683893 Message started by LittleStar on 03.03.2003 at 10:31:33 |
|
|
Title: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 03.03.2003 at 10:31:33 Zadnje obdobje je izredno težko zame. Strah, strah, strah. Nimam stika s seboj, ne čutim varnosti, loteva se me eksistenčni strah. Tud boleham tako napol kakšna dva tedna. Bojim se, da se mi bo zmešalo od panike v moji glavi. Zmedena sem zelo, in nič ne morem pametnega delat, ker se ne morem skoncentrirat. Najbolj se bojim, ko sem doma... sama, če kdo pozvoni ali telefon, mi srce razbija kot noro. Kljub strahu odprem vrata. Kot da me nekdo potegne in nimam nobene moči se upirat. Razumsko se ne znam zmenit sama s seboj. Sama čustva so me. Zaupanje je daleč stran. Izredno močno čutim, da sem sama, hkrati pa občutim, kot da me nekdo napada. Tudi prijateljev se bojim, pravih pravzaprav nimam. Kar nekaj me jih prosi za raznorazne usluge, jaz pa ne zmorem sprejet še njihovih problemov. To sem lahko počela, ko sem imela dovolj energije. Ves tisti preostanek moči porabim, da se izgovorim, opravičujem, tudi sebi. Kar naenkrat pa odreagiram trdo, odločno. Tudi to mi ne pomaga. Mam en strašen občutek krivde, ko ne pomagam komu. Ne vem, ali je moj, ali 'mamin' ali celo 'očetov' Zmeraj sem delala 'zanjo', živela sem tud 'njega', zdaj pa več ne morem. Ne vem, kaj mi je za narediti. Rada bi le našla svoj mir, imela svoj majhen prostor. Vsaj doma. Sem preveč navezana na mir? Naj se neham upirat? Naj si neham želet svoj mir? Rabim pomoč? Zavedam se, da me je že trgalo pred letom dni, smo pisali o tem, zdi se mi, kot da se vse ponavlja v še hujši obliki, ker se lekcije ( ne vem, kakšna bi naj bila?) nisem dodobra naučila. Takrat sem na zunaj rekla DOVOLJ in NE, v sebi sem pa nekako vedela, da bo prišlo spet pome. Vseeno hvala za pozornost. Mi je kar malo lažje. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by JustMe on 03.03.2003 at 12:24:44 sicer lahko tkole govort, vse kar ti lahko rečem je da čimbolj ozavestiš vse kar se ti dogaja, da imaš odprte oči, in spremljaš proces, ki se ti dogaja. Zavedanje, ozaveščanje in boš začela opazovati spremembe, ki te bodo peljale boljšim časom naproti Kar se pa tvojega pomaganja oz. nepomaganja tiče, pač pomagaš kolikor lahko in ne kolikor bi si ti želela. Vsekakor pa nisi sama in po vsakem dežju pride sonce Zaupaj, živi polno življenje |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Devi on 03.03.2003 at 12:38:20 Zvezdica, ne se bat :-* Strah je nasprotje ljubezni, saj veš...mogoče si ga pa sama izzvala, ker ti je bilo že do roba dovolj pod tako taktirko živet....(itak da si ga sama izzvala, vsaj nekaj v tebi ga je)... zaupaj si, zaprosi za pomoč, pomagaj si...tja globoko v sebe poglej, kjer je stabilnost pa mir pa svetloba. In dokler si v takih občutkih se ne sili v družbo, imaš vse pravice do svojega miru...nič ni narobe, če se zapreš pred svetom za kak mesec...te bojo že počakali. Nehej se upirat, stopi na rob, sprejmi...RADA SE IMEJ ! objem (((((S))))) :-* P. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 03.03.2003 at 12:49:59 JustMe wrote on 03.03.2003 at 12:24:44:
Tega ne razumem. Kako naj vem sploh, kaj bi komu in kako pomagalo? Če me nekdo za nekaj konkretno prosi (večkrat), četudi imam možnost to narediti se en velik del v meni temu upira, saj sama ne bi (nisem) nikoli takšnih stvari prosila nekoga in sem šokirana. Se lahko ravnam sploh po čem drugem, razen po sebi?? Si lahko privoščim to, glede na trdo vzgojo, ki sem si jo bila primorana zadati? Kako naj bom bolj takšna kot ostali, če ne vem, kakšni so, vem le, da so drugačni in to me bega, ker se ne znam sporazumeti z njimi? Nehat gledat v njih na tak način, to definitivno se moram naučit. Pravičnost in črnobela logika, ki se jo verjetno grem v stilu, če jaz ne, če sebi odtegnem, potem imam vso pravico tebi rečt enako ne, ni več aktualna in je mimo. Devi wrote on 03.03.2003 at 12:38:20:
Devi, kakšen rob?? Kaj če pa padem v prepad? :-[ |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Devi on 03.03.2003 at 13:19:46 Zvezdica, kaj pa imaš za izgubit? Sej veš, da se ti to ne bi dogajalo, če ne bi nečesa se hotla rešit? Quote:
ko boš pripravljena past, ne boš nikoli padla. Strah pred padcem je neskončen...ko preseže mejo tvoje sposobnosti za upiranje in se sprijazniš s padcem, se razblini. In dobiš darilo. Še en del sebe. (grem se zdaj skrit, kake neumnosti govorim, a ne :-X, pri meni je tako, kako naj vem, da je pri tebi isto?) Želim ti vse najboljše, karkoli že to je, saj veš. :-* :-* :-* |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by JustMe on 03.03.2003 at 13:22:38 pravš, da te je ene par prjatlov prosil za pomoč, da nimaš energije, kar jo imaš pa uporabiš za izgovore ali pa odločen NE, na vse to pa pride občutek krivde ker ne pomagaš? tko sm jest to razumu, zato sm reku da se s tem ne obremenjevat, pomagaš kolikor lahko. recimo da bi rada pomagala nekomu v vodi in sama ne znaš plavat, najprej sebe naučiš plavat, pol pa drugim pomagaš "plavat" ravnaš se lahko samo po sebi, bodi zvesta sebi, resnična do sebe, najprej do sebe, potem pa do drugih drugi so drugačni, sej smo vsi drugačni. Če gledam iz tvojega kota, ti in oni nista dve skupini, bl prov bi bilo ti in tisti, pa tisti in tisti ... vsak človek je drugačen in nima smisla se podrejat enim vzorcem kakšni nej bi bili, bodi to kar si in življenje bo lažje, pogoj je pač da si zvesta do sebe črnobela logika?, svet je vendar mavričen lp |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by tejka1 on 03.03.2003 at 13:32:00 Zvezdica, saj veš, da nas je nekaj, ki vemo kako s temi ovirami. TI pa samo jamraš in veš kaj rabiš, storiš pa nič. Čas je za korak naprej. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 03.03.2003 at 13:41:45 Ne vem, kaj rabim in kaj mi je storiti. Korak naprej? Kam? Niti ne vem, kdo sem. Kdo bo potem naredil korak? Jamram. Ja, saj maš prav mogoče. Prav zato pa ne verjamem v takšne ljudi, ki po tvoje vedo/veste kako s temi ovirami, ker NE VEŠ, koliko naredim, in res nisi upravičena in pristojna, da rečeš kaj takšnega.. You don't know me. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by JustMe on 03.03.2003 at 13:51:10 ja LittleStar, noben od nas ne ve kj moraš ti narediti, to lahko veš samo ti, mi ti lahko damo v najboljšem primeru samo ideje, nasvet, mogoče bo kdo clo več ali manj zadel, veš pa samo ti če pa ne veš kaj naredit pol pa čakej in opazuj, intenzivno, aktivno in počasi boš vedela kam in kako lahko pa sm čist mem usekal, ne vem lp |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 03.03.2003 at 14:15:26 JustMe wrote on 03.03.2003 at 13:51:10:
Nisi sploh mimo usekal. Opazujem itak. Ko pa sem v neposrednem stiku z nekom, pa se vedem, ne vem..., po njegovo. Pa še zraven opazujem. Vem le, da tega ne želim več!! Potem pa se trudim ozavestit - pa se sprašujem, če sploh imamo kakšno izbiro oz. svobodno voljo okol tega, kako se drugi ljudje vedejo do nas, razen te, da se nehamo sekirat. Kaj, če je vse, kar moram naredit to, da dopustim do roba?, kot pravi Devi? Uf, kakšna zmedenost. Nekdo mi je rekel, tako potihem, kot bi bil moj glas: saj veš, da ti noben nič ne more, če ti tega ne nočeš. Ne upam tega vedet. Je to res? Se imam za bati samo sebe? Ni to najbolj ironično, če ne veš kdo si? Hvala vsem. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by b5 on 03.03.2003 at 14:32:48 MILKA Guest Re: angeli2 « Reply #43 on: 18. Jan 2003 at 13:06 » Quote Modify -------------------------------------------------------------------------------- Tole bo: Pučko Bojan in Renata LOTOSOVA SVETLOBA Šinkov turn 50A Vodice 1217 TEL: 018323054 GSM: 041911948 041889617 RES STA SUPER, ČE SI RESEN Obrni se na njiju, čutim da ti lahko pomagata! |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by JustMe on 03.03.2003 at 14:49:10 //Ko pa sem v neposrednem stiku z nekom, pa se vedem, ne vem..., po njegovo. Pa še zraven opazujem. Vem le, da tega ne želim več!!// heh, a veš da jest pr seb podobno opažam, da avtomatično prevzamem neko vlogo, ki pa mi niti ne odgovarja, skratka nisem sebi podoben, jest si to razlagam tako, da imam premalo energije za premostitev vzorcev, ki me silijo k takšnemu početju //če sploh imamo kakšno izbiro oz. svobodno voljo okol tega, kako se drugi ljudje vedejo do nas// kako bi mi mel izbiro nad tem kako se drugi vedejo do nas? lahko edinole posredno, z našim delovanjem // Nekdo mi je rekel, tako potihem, kot bi bil moj glas: saj veš, da ti noben nič ne more, če ti tega ne nočeš. Ne upam tega vedet. Je to res? Se imam za bati samo sebe? Ni to najbolj ironično, če ne veš kdo si? // konc koncev je vse v naši glavi, mi smo vesolje v malem, sami odgovorni zase, tko da bi se lahko strinjal z zgornjim |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 03.03.2003 at 14:56:45 b5 wrote on 03.03.2003 at 14:32:48:
To je spet ful za premislit. Sta bioenergetika? Še nikoli nisem tako poiskala pomoči, preveč si naložim, kaj vse bi morala povedat tam, da se predstavim in to.. in potem blokada.. Iti v to z dvomi z nezaupanjem? Ena jasnovidka mi je že zaškodila. Potem porabim celo večnost, da spet pridem do sebe. Ne vem... JustMe wrote on 03.03.2003 at 14:49:10:
A ni vse v 'srcu'? Pa se opravičujem za pesimizem, al kaj je že to. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by JustMe on 03.03.2003 at 15:10:07 ja no, v srcu, glavi, hotu sm povedat da je pač od nas samih odvisn ja je res, boljše je srce zdej pa hitr Lahko sm srce - Tabu poslušat |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 03.03.2003 at 15:17:49 JustMe wrote on 03.03.2003 at 15:10:07:
Ja, samo samo še malo. ;D Samo še nekaj me zanima: praviš: JustMe wrote on 03.03.2003 at 14:49:10:
Torej se zavedaš, da to nisi ti - v danem trenutku, ali kasneje? Kaj pa je tista energija? Ljubezen? In kakšnih vzorcev? Njihovih? Ali niso ti vzorci pravzaprav osebnostne meje? Sem spet zakomplicirala? |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Kali on 03.03.2003 at 15:33:31 ((((((((((((((S)))))))))))))))), Ne se sekirat in ne se bat! Bodi raje vesela, da se v tebi stvari intenzivno dogajajo in si zmožna to prepoznati. Važno je, da se znebiš vseh teh vzorcev, ki te ovirajo, da bi postala srečna in da ugotoviš predvsem kdo si ti! Bodi ponosna na to, da znaš se postaviti zase in reči kdaj tudi drugim NE. Morda bi ti pomagalo, če bi si omislila kakega kužata npr. al pa kako drugo živalco. Živali imajo moč zdravljenja. Morda pa te je strah se soočit s svojo senco? Moraš sprejeti, da imaš tudi ti senco, tako kot jo imamo vsi. ( ;DS tem mam jst polne roke dela zadnje čase;)) Nič ni narobe s tem kar čutiš... Jst mam tudi včasih take napade, jst temu rečem panike, ko mi kar srce bije in me v prsih stiska, hvala bogu, tudi to vedno mine... |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by aryan on 03.03.2003 at 15:41:35 littlestar : a zdej ti pa avtosugestija ne pomaga vec? |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by bp on 03.03.2003 at 15:49:37 Huh Zvezdica, Moram rečt, da seveda pojma nimam, kaj se s tabo dogaja, mogoče pa le kaj zadanem. Stanje hudega nemira, zaradi katerega pride do prisilnih reakcij in zelo posebna percepcija realnosti tam od srednjega veka naprej ni nekaj, kar bi razumeli kot pozitivno izkušnjo, ki bi komurkoli olajšala ali razjasnila in izboljšala življenje. Vsa čustvena stanja razumem kot dinamična, dajo se spremenit v eno ali drugo smer. Včasih spremembe niso ravno pod našo popolno kontrolo, večinoma pa se nanje da vsaj delno vplivat. Včasih se zdi, da so vse spremembe, ki so mogoče, samo enostranske oz. enosmerne. Takrat morda lahko rečem, da sem se ujel v začaran krog. Začaran krog je naprimer v primeru, da se počutim osamljenega in zato postanem slabe volje in ker sem slabe volje, nočem poklicat kakšnega znanca in prijatelja, zaradi česar sem sam in zato še bolj slabe volje. Pozitivna povratna zanka, bi temu rekli štromarji, ki pa ima nič kaj pozitivno lastnost, da gre lahko zelo hitro preko vseh meja. Izhod iz začaranega kroga navadno ni ne vem kako težek, problem je samo, da ga ne vidim in ne prepoznam. Lahko gre za spremembo perspektive, enkratno dejanje (npr. dvignit telefon in poklicat) ali pa nekaj kar zahteva nekaj več truda in discipline. Jest mislim, da je lahko izoliranje od drugih ljudi pomemben del začaranega kroga, ali pa nekaj kar vodi v proti temu. Menda ima društvo Sonce v Mb v petek srečanje ali nekaj podobnega. Upam, da se ga boš udeležila, da se bom sam do takrat pozdravil in da se vidimo in tudi pogovorimo. Prvi korak (lahko pa celo že zadnji), ki ga pa moraš naredit pa je premagat strah in prit zraven, pa ne glede na to koliko energije imaš ali nimaš. bp |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Marjana on 03.03.2003 at 16:03:26 wrote on 03.03.2003 at 15:49:37:
Žal tokrat ne v Mariboru, ampak v Grižah (skupščina). Se pa lahko dogovorimo za srečanje v soboto v Mariboru, če bi komu to bolj odgovarjalo. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 03.03.2003 at 16:16:07 Kali: Senca. Ja. Obstaja. Sprejeti? Kako? Mislim, da me prav 'ona' kliče. Kaj pa, če sem si v nezdravem in nerealnem občutku krivde naložila preveč sence, ali sem je preveč prevzela nase od drugih? Živali. Kolko jih imam rada, se jih bojim. Njihove narave in tega, kako vse čutijo. Kaj bomo potem dve ali dva prestrašena? Kaj naj še rečem več? Aryan: Ne, ne pomaga najbolj, poskušam pa še vedno. Nimam pa ravno domišljije v teh vrtincih. wrote on 03.03.2003 at 15:49:37:
Ob takih stavkih se mi pojavi npr. takšna blodnja dvojnosti: ja, ok, saj vseeno, jaz bom itak tam, če me pa ne bo takole fizično, pa... in bo itak isto, kar za vas je. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by bp on 03.03.2003 at 16:21:23 Zvezdica, Če boš zraven tako fizično kot z dušo, problema in dvojnosti sploh ne bo :) bp |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by aryan on 03.03.2003 at 16:44:43 littlestar : a znas anglesk? jaz bi ti dal linke kjer lahko preberes nauke sri caitanye. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 03.03.2003 at 16:52:27 Ja, seveda lahko. Samo, kaj pa če mene ne bodo pritegnili tako kot so tebe? |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Bardo_Thodol on 03.03.2003 at 18:43:50 Živali znajo res čudežno vplivati na naše počutje. Ravnokar je bil na TV zanimiv dokumentarec o tem, kako so lahko psi nepogrešljivi spremljevalci, odkritelji in celo blažilci različnih boleznih (prikazani so bili avtizem, epilepsija, rak, tuberkuloza itd..), kar me je spomnilo na nekaj meni osebno poznanih primerov, ko je pasja bližina delovala pozitivno na počutje osamljenih, depresivnih in bolnih ljudi. Pretiravati (kot Milena Močivnik) sicer ni ravno priporočljivo, vendar po izkušnjah sodeč bi si upal trditi, da so takole na splošno ljudje s psičkom v svoji bližini bolj zdravi in sproščeni od tistih, ki v svoji bližini nimajo nobene domače živali. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by aryan on 03.03.2003 at 19:50:04 wrote on 03.03.2003 at 16:52:27:
a si pripravljena probat? |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by b5 on 03.03.2003 at 20:10:11 wrote on 03.03.2003 at 14:56:45:
Delujeta s svetlobnimi bitji.... |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Kali on 03.03.2003 at 20:20:28 Ne smeš se bati lastne sence, po mojem jo je treba vso prepoznat, sprejet in vzljubit. Tako lastna senca postane močna točka. Ker veš, predvidiš, pa tudi, če zaj...š, kaj pa pol? Saj smo vsi nepopolni, tudi tisti, ki si ne upajo pokazat svojih napak ;). Moraš priti nujno na skupščino v petek, me boš lahko videla v vsej moji veličastni senci... Žur zagotovljen;) :) ;D. Bolj ko v nas sveti luč, večjo senco meče, a ne? :-* Glede živalc pa ti res toplo priporočam, da posvojiš kako mlado dušico in ji omogočiš rast! |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by tejka1 on 03.03.2003 at 21:56:56 Men se pa zdi da ti sam nakladaš, da dobiš pozornost od vseh nas. Ker jo rabiš. Ker ne znaš živeti svojega življenja. In kdo sem jaz? nepomembnež, senca, ki se je bojiš, resnica. In to kar napišem, te boli, ker je prav, da se soočiš z vsem. DIkler nisi pripravljena se soočit s svojim telesom, bo težko. Ne ti meni, da si se že, ker dokler ne moreš govoriti o sebi in svojemu telesu, dokler ne zaupaš, se ne sprejmeš. In mi gre prav na živce, ko praviš, da si že toliko naredila, pa ne moreš osnovnih stvari. Sebe imeti rada in si zaupati. Veliko je takih, vendar, sedaj govorimo o tebi in s tabo. Tako, toliko za enkrat. Pa čakam, kaj boš napisala zdaj. Kaj vse bom. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by gape on 03.03.2003 at 23:54:06 * Bolj ko v nas sveti luč, večjo senco meče * mater si to dobr pogruntala si predstavljaš ko je luč že tolk močna, da senco že presveti, ker je tisto kar je senco metalo že tko redko, da se sploh ne more več upirat in izgine v luči? drgač pa ... zvezdica ... težko je teb kej pametnga povedat, k že use veš ... kaj pa še ne veš? prvo od prvega - ne moreš ne imet stika s seboj. to pač ni opcija ... vedno je povezava. zakaj te je strah? česa? zaupat je nujno ... brez tega ni nič. kako to misliš ... zmenit sama s seboj? Kako to zgleda ko te nekdo napada? mislm ... kako to čutiš? prijatelji so kuitak boljkotne vzorec če ni ekonomije ne more bit odnosa, je lahko ampak je brez veze, boljše da si asket. zakaj bi se izgovarjala in opravičevala ... tako pač je. tko kot je in nič drugač, to lahko priznaš tako sebi, kot 'prijateljem', ravno tako kot si nam. če imaš probleme s krivdo ti dam tale krasni članek http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20020830145042459 če si ga že prebrala, ga preber še enkrat in če se s čim ne strinjaš lahko mene s tem moriš - pazi se ... da ne vzameš morjenja kot morjenje tebe meni ampak kot izraz ki ga gape uporabi v trenutku ko mora sprožit dvojnost v teb, da greš ti sploh lahko preko nje. pa ne zanalašč ... tko nanese (in ne grem popravljat). evo še en link direkt na to temo http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=samozdravljenje;action=display;num=1036317172;start=5#5 rabiš pomoč ne upiraj se več prepusti se dovoli miru da pride v tvoje življenje, naredi mu prostor. recimo k se že glih ubadam maš hladilnik star k svinja dela ampak kompresorček mu rožlja skoz kupš novga, ti ga prpeljejo in ti ga pustijo na hodniku. in pol maš celo štalo da ga umakneš, daš tastarga vn in tanovga not in ne rožlja več maš mir mogla si narest prostor, neki vložit in imaš mir ajprej moraš narest prostor, tko je najlaži, po drugi strani pa seveda najteži, ker seveda nočeš dat tastarga stran ravnaj se po sebi, po svojih izkušnjah, probi pa se ravnat po tistih izkušnjah, ki so v tebi ustvarile dobre filinge. zapiši si na papir (če ne gre drugač) katere so tiste izkušnje katerim zaupaš, da te spravijo v (tebi) slabe filinge. ne vem kako da ne razumeš glih tistega dela ki govori o drugih ... zakaj bi se s tem sploh obremenjevala? poskrbi najprej zase ... pol k bo zate poskrbljeno pa ne pozabi na druge (sej ne da se bojim za to) ... dej recimo tam ko ne razumeš (reply#3) dej povej konkreten primer. sej je vseen ... zaupej ... kaj ti kdo more? * Si lahko privoščim to, glede na trdo vzgojo, ki sem si jo bila primorana zadati? * evo to je zanimivo ... dej to razlož ... kot prvo ne rabiš bit taka kot ostali, kot drugo je zacementirano dejstvo da nikol ne boš taka kot je kdorkoli drug, ker si individuum ... imaš edino skupne (kolektivne) vzorce ... valjda da so drugačni ... to je ja osnovna Resnica. TVOJA EDINA DOLŽNOST, V KATEREMKOLI ŽIVLJENJU, JE, DA SI POŠTEN DO SAMEGA SEBE. BITI POŠTEN DO KOGARKOLI DRUGEGA ALI ČESARKOLI DRUGEGA NI SAMO NEMOGOČE, TEMVEČ TUDI ZNAK LAŽNEGA MESIJE. kako si drzneš po tolikem času rečt da ne veš kdo si? praši aryana kdo si al se poistovečaš s teleson in temi smetmi, ali pač z duhom to je samo izbira kle ni trte mrte izbira namera delovanje ne-delovanje ni kle nekega vedenja ... je ampak prej je treba zaupat pa verjet in vse kar je še tega, da ne pozabm prost, mantrat, meditirat itd ... pol je šele vedenje, pol dobiš dokaz, ko si ga prislužiš. nč prej. edin seveda če te je treba brcnt u rit; ali pač sopomenka ... z macolo po egu. ni pomembno to a te tejka pozna in ni pomembno to da ne ve kolk ti zase narediš ... ona ve da rabiš pomoč, sej jo lahko plačaš, sej ni problema, ampak nameravaj pomoč. ti bo prov pršla. * Nisi sploh mimo usekal. Opazujem itak. Ko pa sem v neposrednem stiku z nekom, pa se vedem, ne vem..., po njegovo. * zakaj to delaš? * Vem le, da tega ne želim več!! * NAMERAVAM BITI JAZ SEM recimo ... al pa druga tebi ugodna namera * pa se sprašujem, če sploh imamo kakšno izbiro oz. svobodno voljo okol tega, kako se drugi ljudje vedejo do nas, razen te, da se nehamo sekirat. Kaj, če je vse, kar moram naredit to, da dopustim do roba?, * nobene druge izbire, po domače spremenit odziv in basta edin če ti sede in ne dopustit do roba ... čez rob. res je ... noben ti nič ne more, če ti tega ne dopustiš (tuki je edin treba pazit na čas, lahko si dopustil že enkrat prej, pa se ti zdej dogaja, ne dopustil, verjel da tako JE, pa NI) kr upej se to vedet vedi da si odgovorna za svoje misli to je težko ... mislm ko to dojameš ... mogoče se tega bojiš ... morš vedet vse kar si dopustila ali mislila, vse se ti ne bo zgodilo, ker bog odpušča, ker smo vsi božji otroci. pomaga če se tega zavedaš, po domače, da to veš edino česar te je upravičeno lahko strah si ti, ne TI, ampak ti. tvojih misli, ne TVOJIH predlogov, intuitivnih zaznav ... tega na ... sebe ... svoje osebnosti ... egiča po domače mogoče ti bo pa gaončk pomagu: http://www.gape.org/gapes/prispevki/files/zmaj.htm a sta bioenergetika? prosm te ti nared prostor za pomočnika in bo pršu sam ... sej to veš. ni vse v srcu tam je samo najdirektnejša povezava do duše. vse je povsod ... na vseh sedmih nivojih za začetek, za nadaljevanje pa še na vseh naslednjih meganivojih. ti dam čtivo? ljubezen je samo ena vrsta - manifestacija Energije (ki je pomoje Ljubezen) jih je še mnogo vrst okrog nje, je pa ona glavna. vzorci ki delujejo na tebe so tudi tvoji, si ji prevzela nase, zato da se naučiš, ker še ne znaš ... kako bi reku ... tisto kar že znaš in se že spomniš uporabljaj pri tem da se naučiš tisto česar še ne znaš. tam imaš moč ... moč energije. ti isti vzorci so tudi od drugih. vsak vzoec ima tudi kolektivni vzorec in pravzorec. kao po mojem besednjaku bi se kr strinju da vzorci označujejo mejo osebnosti ... bolj ko ona raste, bolj se meja pomika navzven, ko pride meja dovolj daleč meja izgine in osebnost se zlije z vesoljem ... je v enosti ... ego umre ... po domače. * Začaran krog je naprimer v primeru, da se počutim osamljenega in zato postanem slabe volje in ker sem slabe volje, nočem poklicat kakšnega znanca in prijatelja, zaradi česar sem sam in zato še bolj slabe volje. * izredna definicija to si prečiti desetkrat litlstar, dokler ne najdeš vzorca. pol nam ga pa zaupi. tvojga. osebnega. ki te omejuje, da bi bial ti TI. en od nji vsaj ... * Senca. Ja. Obstaja. Sprejeti? Kako? Mislim, da me prav 'ona' kliče. Kaj pa, če sem si v nezdravem in nerealnem občutku krivde naložila preveč sence, ali sem je preveč prevzela nase od drugih? * to dvomim ... v preveč namreč ... taka je izkušnja, tukaj in zdaj ... to je treba zrihtat ... pol pa naprej, pomagat drugim, to kar že znaš, pod pogojem da imaš dovolj energije. najprej pozdravi sebe, pomagaj sebi, saj znaš. * jaz bom itak tam, če me pa ne bo takole fizično, pa... in bo itak isto, kar za vas je. * sama dobro veš da ni isto zakaj bi se drugače tega bala? no tejka si je uzela na hard wey ... jest vem da s tabo ni dobr češenj zobat, pa sm ti vseen napisu svoje mnenje, clo velik časa sm porabu za to ... je pa tisto s pozornosto res ... in tudi tisto s telesom ... imho seveda jest bi ti predlagu jogo ... uno telovadno bolj za začetek in več miru ... manj misli. to s pozornostjo u bistvu ni nič slabega, vsaj kar se mene tiče, jest ti jo rade volje posvetim, pa al se gre za knjigo mrtvih al pa za težavno obdobje, pri tem drugem celo rajši. sej res ... kaj pa ti delaš za sebe? kero tehniko furaš? pa ne mi vn padt ... mislm ... če moraš dej ... ampak probi izi si ga uzet |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by JustMe on 04.03.2003 at 08:23:41 // Torej se zavedaš, da to nisi ti - v danem trenutku, ali kasneje? Kaj pa je tista energija? Ljubezen? In kakšnih vzorcev? Njihovih? Ali niso ti vzorci pravzaprav osebnostne meje? Sem spet zakomplicirala? // ljubezen ti samo da full energije to so moji lastni vzorci, pridobljeni tokom časa in interakcije z okoljem in moje akcije v okolju osebnostne meje so meje, ki si jih ti sama postaviš lp |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 04.03.2003 at 08:25:43 wrote on 03.03.2003 at 21:56:56:
Kaj je s tabo, človek? Saj si, a ne? |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 04.03.2003 at 08:27:34 Dragi gape: ta količina, ki si jo spisal in celo globina je tumač za mene zaenkrat. O tem ravno pravim, da ne zmorem se poglabljat v drugega. Bom pa se potrudila, sprintala in ti poskusila na vse odgovorit. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Robi in N. on 04.03.2003 at 09:44:14 Quote:
Kako pa misliš najti sebe, če je tvoja namera se poglabljati v drugega ? Mi je poznan ta vzorec..... Lahko si dober svetovalec in veš vse, ampak o sebi pa ničesar..... Robi |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 04.03.2003 at 09:50:56 wrote on 04.03.2003 at 09:44:14:
Kdo je rekel, da je to moja namera? To je moja navada, ki bi jo rada razrešila. Recimo, kar je gape spisal mi je res blo tu mač, ker sem dobila občutek, kot da ful rabi in pričakuje, da bom odgovorila na to, kar je tako izčrpno spisal. Jaz pa se ne strinjam z večino tega, in nočem, da izgleda, da ga ne sprejemam, ker sem samo osebnostno 'drugačna'. Zato sem si vzela čas. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by gape on 04.03.2003 at 11:08:39 ti si kr uzem cajt ... noben blem ... |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by titud on 04.03.2003 at 11:26:19 Po simptomih, ki si jih opisala v uvodnem postu, si jest takega psihičnega stanja ne znam predstavljat drgač kot da je izzvano z občutkom krivde, da nekomu ne izpolnjuješ pričakovanj. Pa sploh ni važno komu, saj si ta pričakovanja itak ponotranjila. Zadevo po moje še dodatno otežuje dejstvo, da ta pričakovanja niso bla od tega drugega nikol jasno izražena, tko da pr seb ne najdeš argumentov oz. opravičila, zakaj jih ne zmoreš izpolnt. Ker jih ne najdeš, jih temu drugemu tud ne moreš zmetat v glavo, zahtevat znižanje zahtev do tebe, se mu zvito izognt, ga zaprosit za razumevanje, ga zaprostit odpuščanje in kar je še teh mehanizmov, da si človek zmanjaša psihični pritisk in nardi lajf znosen. Zato zdaj pri vsakem stiku s konkretnim drugim cvikaš, da boš morala pred njim polagat račune za nekaj, kar sploh ne veš točno, kaj naj bi to blo. Zato narajš nebi imela opravka z nobenmu, če bi se dalo še s sabo ne. Zato ti je duhovnost kot precej abstrakten a hkrat totalen princip za razreševanje življenjskih problemov tko privlačna zadeva. V njej pač vidiš možnost, da se boš znebila dost nejasnih psihičnih pritiskov, ki te čist konkretno pritiskajo k tlom. Zato tud če maš 'za vratom' čist konkretnega človeka s konkretnimi in jasno izražennimi pričakovanji, jih takoj trancendiraš v ene splošne pa nejasne zahteve, ki mu jih zato kao ne moreš nikol do konca zadovoljivo izpolnt. Isto delaš seb, ko se delaš, da ne veš kaj ti je za nardit, čeprav ti fali čist ena konkretna zadeva, bom mal hudoben, magari en slasten krof. Po drugi strani pa v svojem okolju (tud tle na netu), po moje veljaš za dost lucidno punco, ki točno določena in jasno izražena pričakovanja zna perfektno in zanesljivo izpolnt in se je v bistvu nate po moje možno 100% zanest. Problem je torej v tem, da sama seb postavljaš previskoke in preveč nejasne zahteve, da bi jih mogla v rel-lajfu izpolnt, zato ni čudno, da te prijemlje tesnoba. Res da sta zato morda kriva ata pa mama, ki sta bla zate bolj duhovni kot konkretni pojavi, ampak klin se po moje s s klinom izbija. Bod več med konkretnim folkom s čist banalnimi in vsakdanjimi pričakovanji do tebe in sama sebe zamot s čist konkretnnimi in jasnimi opravili, pa boš vidla, da bo reševanje problemobv na duhovnem nivoju sčasoma postalo samo en tvoj dodaten šarm, ne pa ena vzpredna opsesija, v katero se zaplezaš, ko hočeš rešit napade tesnobe ob navadnem telefonskem klicu. :P :-/ :) |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 04.03.2003 at 13:48:16 wrote on 03.03.2003 at 19:50:04:
A je pomembno? |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 04.03.2003 at 13:55:08 titud wrote on 04.03.2003 at 11:26:19:
Ne delam se, da ne vem, kaj mi je za naredit! Kolikokrat še naj to rečem? Ko ne vem, res ne vem, ko pa kao vem, pa velikokrat naredim kontra. Ne vem zakaj ta štrlina (slastnen krof?). Ker če bi se res zavedela, potem bi definitivno to tud naredila. 100% zanesljivost - ta pa je huda iluzija. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by b5 on 04.03.2003 at 14:01:36 Ko si v gozdu ne vidiš dreves. ;D Vidiš le gozd. Zatorej pusti k sebi nekoga, ki mu zaupaš ali si vsaj mu, da ti pokaže drevo. Ali pa se po občutku obrni na nekoga, že tu na netu jih je velik, ki bi ti lahko pomagali, če bi jim pustila.... |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 04.03.2003 at 14:37:25 b5 wrote on 04.03.2003 at 14:01:36:
Itak mi pomagate vsi, s tem, da ste takšni kot ste. Pomaganje je tako širok pojem, da ga enostavno ne morem opredelit. Saj smo vendar soodvisni na nek način. Brez ljubezni itak ne bi preživeli. Zakaj potem jaz ne vidim nobenega, ki bi mi lahko pomagal, razen sebe? Koga pa ti vidiš tu? Zakaj? Drugač pa sem se v gozdu že objemala z drevesom. ;D |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Kali on 04.03.2003 at 14:45:03 Zvezdica, imam gadan osječaj, da si ti sploh nočeš kaj preveč pomagat... Pojdi k bioenergetiku, jst sem bila 2x v obdobju depresije pred 6 leti. In mislim, da je kar pomagalo, škodilo ziher ni... Ti bo mal zrihtal pretok energije, ti bo to pol mal misli očistilo... Jst držim pesti zate... btw Gape, to si vse ful lepo in fajn napisal, je tudi men pomagal... :) |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by titud on 04.03.2003 at 15:21:26 Verjamem, da ne veš kaj maš za nardit in da si iz tega nardila resn problem. Večina folka svojo sliko sveta gradi na podlagi izponjevanja konkretnih pričakovanj, ki jih ima ta svet do njega. Znotraj take slike sveta takoj vedo, kam pa kako se umestit s posamičnim dejanjem, tako da bodo vsakič izpolnil njegova pričakovanja. Zato si iz tega, če v vsakem hipu sprot ne vedo točn, kaj jim je z nardit, ne delajo resnega problema, ker karkoli bodo naredil, se jim bo ta slika bodisi zbistrila bodisi zmeglila in bo vsako dejanje dragoceno vsaj kot izkušnja. Verajmem tud, da je hudo tesnoben občutek, da vedno, ko bi morala nekaj nardit, nimaš slutnje te celotne slike pred sabo in tud ko boš karkoli nardila, se ti ta slika ne bo razkrila. Za pričakovanji pač ni nobene konkrentne slike, zato ti tud pravim, da moraš iz te percepcije sveta kot izpolnjevanja pričakovanj iztopit. Je treba pač it po uni malo tesnobni in negotovi poti, ko se ti iz vskega posamičniega dejanja sproti sestavlja celovita podoba sveta brez vnaprejšnjega jamstva, da je prava, ker pač ni utemljena na izpolnjenih pričakovanjih. Na mal daljši rok z malo sreče pridemo pa vsi do iste čiste slike, zato tud pravim, da vsakem trentku morda deluješ 100% zanesljivo, čeprav ti s tvojega subjektivnega stališča tega ne dojemaš tko in ti tega objektivno tudi mogoče prikazat. Bi se blo pa fajn zavedat, da če se ti tega ne zvedaš, nisi nujno nezanesljiva, tako kot ni nujno, da so edino zanesljivi tisti, ki gradijo svoj svet na izpolnjevanju konkretnih pričakovanj. V bistvu se bi moral vsi pogosteje znajt v obeh percepcijah, zato da bi nehal precepcijo drugega bodisi poveličevat bodisi zaničevat. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by gape on 05.03.2003 at 14:49:15 In če vam še ni jasno, kaj se dogaja, vam podarjam še tole znanje: ker obe sili - bela in črna silovito naraščata, nastajajo v ljudeh ogromna brezna, ki jih lahko takoj pokončajo. Ljudje množično postajajo duševni bolniki (čeprav so to že od nekdaj - sedaj je to tem izraziteje), ni več moči za delo, ni več moči za življenje. In sedaj je priložnost za ozdravitev hkrati večja kot kdaj koli. Kajti ljudje se hkrati zavedajo tudi brezna, ki ga imajo. Prej se niso. Zmagaš pa lahko samo, če se zavedaš. K zavedanju nas vse sili silovita sila preobrazbe, ki je zajela ta planet in vse vesolje. In tako je prišel čas, da se človek sooči s tem kar je v resnici. Resnica ga bo odrešila, laž pogubila. Amen. "Kdor veruje vame, kdor zares veruje, bo večno živel". Maitreya - alias Kristus. http://home.amis.net/barsekb/html/novice.htm |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by titud on 06.03.2003 at 11:40:39 Gape, a ti meniš, da so duševne stanja le odraz duhovne narave? Oz. če so duhovne narave, zakaj je tko nujno, da se duh odraža tako kolektivno? Oz. če je to tko nujno, a ni morda zato ravno obratno: da se naša posamična duševna stanja, ko dosožejo v družbi eno kritično maso, nam samim dojemljiva le ko eno splošno stanje duha, ki nas tera v brezno ali dviguje v blaženost? |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by gape on 06.03.2003 at 11:59:10 titud ... glih se danes prebijam čez simptomi religioznosti stran 5 simbol ... zmaj in morm rečt da sm mal vn padu iz 'vašega' besednjaka ... nekako ne razumem vprašanja bi lahko reku. če bi ti pa vseen probu neki odgvorit na tole zgoraj bi pa reku tkole: vse so samo nivoji ... vsi višji nivoji vsebujejo vse nižje ... iz nižjih so sestavljeni višji in obratno ... vse je eno ... da pa lažje razumemo in se sploh pogovarjamo si nardimo konvencijo - nivoje. zavest več posameznikov skupaj je mikrokolektivna zavest zavest večih skupin, je kolektivnejša zavest ... in tko naprej in nazaj od kje kaj pride in kam kaj gre, je nepomembno. tko je. tuki in zdej. nekateri bi radi razumeli ... zato se pol pogovarjamo. eni kr čutijo in ne rabijo razumet. a sm ti odgovoru kej ??? če grem nazaj na topic ... več ko se posamznikov izgublja, bolj je vesolje igubljeno. in bolj ko se vesolje najde, več se posameznikov najde. glih zato pravmo, da lahko spremeniš samo sebe in s tem največ pomagaš drugim. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by aryan on 06.03.2003 at 12:03:57 wrote on 04.03.2003 at 14:37:25:
kam vse si pa ze gledala okol sebe, ali pa, kolk globok pa vidis v sebe? |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 06.03.2003 at 12:12:17 Ne razumem tega vprašanja, aryan. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by aryan on 06.03.2003 at 12:36:25 pravis da mas probleme, in da potrebujes pomoc. kasnej reces da pomoci od zuni ne vids (ali ji ne zaupas), ker se ti zdi da lahko samo sama sebi pomagas itd. kasn smisel je mel pol ta javno jamranje v prvem in kasnejsih postih. mogoce je mela pa tejka prav, da hoces le pritegnit pozornost nase. ampak zal tud od tega v koncni fazi ne bos dobila zadovoljstva katerga tok isces okol in okol. poizvej raje kaj o tvoji pravi identiteti in deluj v skladu z njo, kakor da hoces na vsak nacin izcuzat kapljico zadovoljstva iz zmotnih identitet. v vecini primerov je to nase telo, v manj in tud v tvojem primeru pa je to um, z vsemi svojimi ekstenzijami. mogoce bos pa koncno enkrat ugotovila da avtosugestija le ni metoda ki nam bi prinssla zadovoljstvo. zakaj? ker je zgresen koncept. o tem sm se pa takrat velik ze razpisu v unem topiku. zarad tega ker ne vemo (ali nocmo vedet/priznat) kaj je tisto "res-jaz" ali "auto". nikol nismo bli, nikol ne bomo in tud zdej nismo izkljucni/absolutni krojac svoje usode. vsak dan nam izkusnje to kazejo, vendar ponavad mi spretno zapremo oci ko se pojavjo, kot zajec ki vidi pred sabo lacno lisico in se mu zdi da je resu zadevo. sreca je samo v nasi naravni poziciji. ne v najvisji al pa sploh nikakrsni poziciji. meditiraj o uporabi sluzbenga vozila. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 06.03.2003 at 14:21:25 Mah to je noro. Nisem rekla, da ne zaupam pomoči od zunaj. Le ljudem ne zaupam v toliko, da bi si dopustila do sebe čisto, ker vsak iz sebe izhaja, zato največ, kar lahko naredi kdo, je, da skrbi zase, govori zase, ali če govori o kom drugem, naj se vsaj zaveda, da so to le njegove projekcije v tistega. Pa tud nisem prosila pomoči. Le pod vprašaj sem postavila, ali jo potrebujem. Ko sem topic odprla nisem razmišljala o smislu, pač ga sem, ker sem (bila) v stiski. Ne morem predvidet vseh reakcij. Kakšen smisel ima potem sploh karkoli? Glede tega, kar tejka pravi, ona lahko sicer ima zase prav, koliko hoče, ampak naj ne govori zame, kot sem že povedala, ker me ne pozna. Takšen klasičen kao psihološki prijem - napad na nekoga pa itak vsak lahko izvede. Ja, razbijanje vzorcev pa še kaj. Najboljše, da kar z macolo udariš po človeku, ki je itak sam po sebi že en velik vzorec oz. model vesolja, če te tolko motijo svoji vzorci, ki jih projeciraš v druge. In kot da bi bilo zaupanje otročje lahko po vsem, kar človek doživi. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by aryan on 06.03.2003 at 14:53:29 ja ok, pol pa se naprej plavaj v oceanu vzorcev in psiholoskih prijemov in mentalnih ekscemov. direkt to sm ti hotu povedat, da bos bolj tezko tam najdla oz. izcuzala kaksno kapljico zadovoljstva. ko pa bos zejna, pa povej. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by titud on 06.03.2003 at 15:06:21 Quote:
Tako pojmovanje nivojev kot ga ti popisuješ je globisko ostrenje hologramske slike sveta. Vse je že v eni sliki, samo nismo še spsobni še vsega videt, dokler ne izkristaliziramo pogleda. V naši kulturi se celovito sliko sveta gradi drgač: mozaično kot zlaganje posameznih delčkov ali v zaporedju izdelanih sekvenc kot v filmu. Skoz neskonče nize si ustvrjaš vedno popolnejšo sliko. Po moje se do celovite slike sveta lahko pride po obeh poteh. Na obeh pa lahko tud obtičiš v magli, razcepljenosti in splošni duševni zmedi. Način dojemanja nivojev oz. izgradnje slike sveta ni sam po seb nobeno jamstvo, ki te duševne zmedenosti lahko v naprej obvaruje. Bolj vanžen je pritisk, s katerim trenutno vpliva na tvojo dušo. Ta pritisk pa pomaga določat večina s svojo maso al pa manjšina s svojo energijo. Enako izgubljenga se človk skratka lahko počut, če obrisa celotne podobe ne more izostrit al pa razpoznat iz niza neskončno mnogih. V obeh primerih te napadi panike pa tesnobe pahnejo na stran, ki deluje na tvojo dušo bolj integrativno bodisi z večjo maso al pa večjo energijo. Quote:
V tem tvojem izvanju mi ni čist jasn, od kje posmeznik v vesolju najde moč, da bi pomagl seb, ko z drugimi vred drvi v pogubo. Jest bi si to razložu tko, da se zgodi en pradoks: da se mu pod pritisikom mase izkristalizira slika sveta s tako ostrino in energijo, da lahko tako pepričljiv sliko sveta vsaj v obrisih dojamejo in prevzamejo kot svojo tud drugi. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by bp on 06.03.2003 at 15:06:55 wrote on 06.03.2003 at 14:53:29:
ti želim, da si mentalne ekceme čimprej pozdraviš na zdravje in hvala vsem ki so kdaj prispevali kakšno dobro kapljico, bp |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by titud on 06.03.2003 at 15:47:55 Quote:
>:( :) :D ;D Ja, to je tista finta, ki je dolg nism štekov: zato ker nas motijo lastni vzorci, jih projeiciramo v druge, kjer se nam kažejo nazaj kot njihovi. In tako se nam zdi, kot da je nekaj narobe z vesoljem in ne našimi vzorci tega vesolja. Zato ko se spravljamo na druge, se spravljamo z macolo direkt nad vesolje, ki ga želimo na ta način uskladit s svojim modelom. Zato gape tko navija, da je treba začet vzorce spremijna pr seb. Samo po katermu modelu, če smo original sposoben zaznavatsamo deformiran skoz t lastno projekcijo? A sploh je kakšnen original? |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 06.03.2003 at 16:05:54 titud wrote on 06.03.2003 at 15:47:55:
Pa saj nena samo gape navija za to, da se sebe spreminja. Uf. ;) Še enkrat: eni najprej 'zunaj' sebe usmerijo pozornost in raziskujejo (naravo, živali, ljudi..., eni pa sebe, svojo notranjost v povezavi z vesoljno urejenostjo (hermetizem). Dokopati se moramo le do prostovoljenga sočutja in senzibilnosti, ko imamo opravka z komerkoli ali čemerkoli - vse je fragile in original. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by gape on 06.03.2003 at 20:03:48 wrote on 06.03.2003 at 14:21:25:
to je naloga ... zaupanje namreč lahko enga mojga učitelja, ki je tudi zdravilec povprašam, če bi te 'pozdravu', če hočeš seveda. če meni in posredno njemu toliko zaupaš. titud wrote on 06.03.2003 at 15:06:21:
kje si pa ta izraz najdu? * Način dojemanja nivojev oz. izgradnje slike sveta ni sam po seb nobeno jamstvo, ki te duševne zmedenosti lahko v naprej obvaruje. Bolj važen je pritisk, s katerim trenutno vpliva na tvojo dušo. * dej mi to razlož mal bolj natančno Quote: gape: več ko se posamznikov izgublja, bolj je vesolje igubljeno. in bolj ko se vesolje najde, več se posameznikov najde. zato pravmo, da lahko spremeniš samo sebe in s tem največ pomagaš drugim. Quote: titud V tem tvojem izvanju mi ni čist jasn, od kje posmeznik v vesolju najde moč, da bi pomagl seb, ko z drugimi vred drvi v pogubo. se reče (hipotetično seveda) zvezdica se izgubi, posledično je izgubljenih še nekaj ljudi ... ljudi ki so odvisni od nje ... ker zvezdica izgleda (je) močna oseba, ki pa ima naš skupni problem. ego. zdej ... se reče ... a je vesolje izgubilo na svoji kvaliteti ko je izgubilo močno bitje kot je zvezdica za nekaj časa ali je pridobilo s tem? po mojem globinskem ostrenju je izgubilo. moč. ljubezen. ker zvezdica bo ostala zaciklana u svojem vzorcu. vzorcu katerega sama ne vidi. ona celo misli da ji ta pomaga pri življenju. in posledično učenju. en tak vzorc je da morm kadit mal tobaka še, zato da si mal zapiram srčno čakro ... da se mal bremzam u glavni nalogi ... tobak mi u bistvu pomaga. pa MI ne. niti mal. z njim si kupujem čas ... in se ciklam. kaj si hotu povedat/prašat titud? nebi kr neki blodu ... se mi ne da več ... učasih se mi je še dal. se še vedno sprašuješ o originalu? vse je original in vse je del originala in je slika originala in je eno ... z originalom in JE ORIGINAL. na enem nivoju ... mogoče tm clo ni nivojev niti več naprej ... ampak to ni pomembno ... pomembni so višji občutki ... očutenje višjih nivojev ... živeti v njih ... živeti višje nivoje sreče in ostalih pridevnikov značilnih za svet dvojnosti. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by gape on 06.03.2003 at 20:20:46 recimo zavest in kolektivna zavest una fora s prstom in prtom na mizi prt je meja med energijo ki jo imamo kot kolektivna zavest nabrano nad slovenijo. miza in dol je slovenija. in zdej postav sebe notr ... pod prt ... postav notr prst in ga obrn navzgor ... in dviguj prst. prt se dviguje. spodaj je vedno več prostora, vedno več luči (če gledaš od spodaj) ... ker skozi prt se ne vidi. skupna zavest je taka. to se ve. ego to VE. to MORA VEDET ... TAKO GA NAUČIJO. gor na višjih nivojih seveda so podatki bolj 'u jedro'. nima veze. a še dviguješ prt? a je že kej težk ratu? poglej mal okrog sebe tm spodi in poglej kolk ljudi sploh prt drži gor s tabo. prt nad slovenijo ... da ljudje niso totalno poneumljeni ... vsaj nekaj VEDO. ker tisti ki vedo tisti upravljajo svet ... tega včasih niso vsi vedeli, danes to ve vsak, zato bi ga tud vsak po svoje upravlju ... tko pa ne gre, gre samo po skupni poti. skratka ... če hočeš met veliko zavest, moraš met veliko moč ... relativno majhna moč se rabi da se pride do prta ... navzgor je pa težje ... od prta naprej ... po nivojih gor. brez moči ne gre ... imho. brez ljubezni lažje kot brez moči, pa vseeno lažje z ljubeznijo kot z močjo. in lažje z verjetjem kot z prepričevanjem. tako ja ... prt je zelo bolj elastičen, da za tabo gre po tvoji uhojeni poti do višjih nivojev lahko le omejeno število ljudi ... in če ti ne prinesejo s seboj nič moči, se tunelček nič ne razširi ... e ko raztegnemo tunelček po celi sloveniji, do naslednjega vmesnega nivoja, takrat se lahko konkretno odpočjemo ... sej ne ... to je šele začetek ;D |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Amstel on 06.03.2003 at 20:40:28 wrote on 03.03.2003 at 10:31:33:
Littlka. Kak jest vidim to, kar pišeš v tem delu. Strah, varnost, panika... to so občutki, ki izhajajo iz dela tebe, ki rabi biti potolažen. Kako se boš potolažila... ? Kaj rabiš, da bi se čutila varno? |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by titud on 07.03.2003 at 09:20:12 Quote:
Ja, dokopat, se se je treba do prostovoljne sočutja in senzibilinosti. Ne si prisvajt projekcij drugih nase za izhodišče svoje senzibilnosti in prav tako ne svojih projekcij na druge jemat kot izhodišče njihove senziblinosti. Skratka ne živet za izpolnjevanje pričakovanj drugh niti svojih, ker je vsako pričakovanje vsaj dvakrat potvorjeno. Bit skratka senzitiven, to je sposoben vsrkat vase projekcije drugih brez odseva in hkrat sevat kristalno jasnost svojega orginila tko, da ga drugi ne občutjo kot lastno projekcijo. Neizpolnjiva naloga že v temelju, še posebej, če si jo naložiš v obliki izpolnjevanja pričakovanja, magari lastnega. Ni čudn, da se človeku zalomi... :-/ :) |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 07.03.2003 at 09:36:42 gape wrote on 06.03.2003 at 20:03:48:
Vesolje ni izgubilo in ne more izgubiti. Vesolje je Vesolje. Kdo določa kvaliteto? Človeški ego. In kaj pomaga Vesolju močno bitje, če ni avtentično močno - brez strahu? :-[ Sicer pa sem zadnjič prebrala, da je tudi Dalaj Lamo velikokrat strah, pa se nekako pobota z njim. :) |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by m333 on 07.03.2003 at 12:44:38 Quote:
Dost je tega. Si znaš to reči. Dost je tega... ne znam, ne morem, ne vem, ne vidim, .... dost je te neresnice. Le kdo bi ti lahko pomagal. Nobeden. Dejstvo. Pa še to zelo dobro veš. Veš, a ne, da veš. Vsi odgovori so v tebi. Tako, kot so vsi odgovori za mene v meni. Nobeden ne bo bolje od tebe vedel, kaj naj narediš, da se boš bolje počutila. Res, kar lasje mi grejo pokonci... |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by m333 on 07.03.2003 at 13:04:23 Quote:
Ja, nehaj se upirati. Dopusti, da se zgodi in mine. Naj ti bo vseeno. Ostani mirna. Ne povečuj straha. Vse je v tvoji glavi. Quote:
Ne poslušaj tega. Takšna kot ostali. Če to delaš, se zanikaš. Ne zanikaj se. Bodi ti. Ti. Ti. Ti. S strahom. Z ... ne vem. Z vsem. Quote:
Prepad je v glavi. Prepad je izmišljotina. Prepada ni. Little star. Meni gre to vrtenje okrog in okrog na živce. Res. Priznam. Ne maram tega. Po eni strani praviš, da želiš pomoč, po drugi strani, pa si nočeš pomagat. Pa ko tako dobro veš, da si moraš samo dopustiti. Dopustiti sprejeti pomoč. Tisto pomoč, ki si jo sama lahko daš. Vse je v tebi. Vse, čisto vse. Ljudje si ne želijo ozdravljenja, želijo si olajšanja. Če si želijo olajšanja. Ali pa si želijo kaj čisto drugega. Quote:
Kaj torej? |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by titud on 11.03.2003 at 08:05:48 Gapetu sem tle dolžan še par odgovorov, čeprav je spet mal out of topik. Je že skor pravilo ratalo, da zvezdica odpre oseben problem, pol ga pa čist posplošmo, da od njega nč osebnega ne ostane. A to je pomoje zato, ker so njeni problemi bolj spiritualne kot psihološke narave, al pa jih vsaj jest vanjo tko projiciram. :-/ :) Quote:
Nivoji so pomoje rezultat opazovanja psihe, ki si ji za objekt opazovanja vzela samo sebe. Na področju psihičnega pa nimaš nimaš opravka s prostorsko –časovnimi in vzročno-posledčnimi mehanizmi, ampak vsepristotnostjo vsake psihične vsebine na kateremkoli mestu ob kateremkoli času. V psihi sta materija in duh enako transcedentalna, nevidna, hkarti pa predstavljanta edino realnost, ki nam je neposredno dana. Pri raziskovanju psihe pa smo v položaju, kjer manjka zunanja osnova, zato psiha sebe lahko prevede zgolj v samo sebe oz. se v sami sebi odrazi. Skozi ta proces odražanja psihe v njej sami se razkriva življenjski proces same psihe, čemur lahko rečemo tudi ozaveščanje. Preko ozavščanja dobivamo eno kompleksnejšo notranjo sliko psihe, ki jo sicer celostno mogoče dojet le inutitivno (npr. I-ying). Psihično ustvrjena podoba psihe same je v bistvu ista vibracija, ki konstituira tudi materialni svet. Prostor in čas sta tako psihihčno pogojenain sama na seb sploh ne obstajata, postavlja ju šele zavest, zavest pa ju lahko zreducira na ničlo, tako da je v psihi vse že tukaj in zdaj in v celot. Notranja slika, zgrajnena nemasno/valovno, je fizikalno primerljiva/predstavljiva s 3 d hologramom, ki ga ustvarimo z lomom v lasersko svetlobo zakodirane informacije neki podobi. Hologram funkcionira po celostnem principu, tko da se pomanjkanje kakšne informacije o podobi ne odraža tako, da nek del podoboe manjka, ampak da se celotna opodoba zamegli oz. se izostri, ko se informacija doda. Psihična slika se tako ostri skozi odražnje nje same v njej sami. Quote:
Bo ti kar jung razložu, jest sem to itak od njega pobral: Psihe ne moti samo naravni red. Tedaj, ko izgubi ravnotežje, sama zmoti lastno produkcijo. Skrbno tehtanje duševnih faktorjev zato prinaša pomen vzpostavljanja ravnotežja ne samo v induviuumu ampak tudi v družbi, saj sicer destruktivne tedendence zlahka prevladajo. Če je atomska bomba doslej nedosegljivo sredstvo za fizično masovno uničevanje, vodi napačno usmerjen razvoj psihe v duševno masovno pustošenje. Današnja situacija je zaskrbljujoča v tej meri, da je težko zavreči sum, da se stvarnik sveta spet odločil pokončati sedanje človeštvo. Sprememba zavesti se dogaja pri posamezniku in je neskončno dogajanje, večinoma odvisno od vprašanja, kako daleč seže razvojna možnost psihe. Danes vemo le, da obstajajo posamezniki, ki so sposobni razvoja. Kakšno je njihovo število, nam je neznano, ravno tako pa ne vemo, kakšen vpliv ima zavest na širšo okolico. Takšno delovaje ni nikoli odvisno od razumnosti neke ideje, ampak samo ex effcu odgovorljivega vprašanja na to, ali je čas zrel ali nezrel za spremembo. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Robi in N. on 11.03.2003 at 14:26:41 Quote:
Nimaš stika s seboj ? A strah ni tvoj ? A strah ni del tebe ? Strah se pojavi takrat, ko čutimo, da izgubljamo nekaj, kar poznamo. Saj drugače ne bi čutila eksistenčnega strahu. Vso znanje, vse te laži s katerimi prepričujemo sebe, kdo smo in kakšni bi naj bili, so le laži. Saj nam življenje kaže čisto nekaj drugega. Izgubim lahko samo laži, ne morem izgubiti sebe. Resnica ostane. Quote:
Miru si itak ni možno želeti. Mir nastane, ko ni želja. Quote:
A je to tisto ogledalo ? Ampak to ni ogledalo. Ogledalo ne rabi nobene energije, da odseva mene. To je igranje vloge, igranje vloge zahteva veliko energije. Quote:
A sem lahko navezan na nekaj, česar ne poznam ? Na kaj sem lahko navezan ? Na nekaj, kar mi daje občutek varnosti. Zakaj sem navezan ? Če se osvobodim navezanosti, bom moral sprejeti nekaj, česar pri sebi ne maram in bo prišlo do spremembe. Vprašanje je, ali si to želim ? Katerih občutkov se bojim ? Ljudje se večkrat odločamo med : Manj bolečim in bolj bolečim. Večkrat je tako, da je resnica bolj boleča, kot pa trpljenje, ki ga doživljamo. To je le moje razmišljanje. Resnično ali neresnično....A je to sploh pomembno... R. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 11.03.2003 at 14:47:37 wrote on 11.03.2003 at 14:26:41:
Hvala za komentar. Malce se še moram poglobit v tole; enkrat si zapisal, da se strah pojavi le pred nečim znanim. Kar zdaj pišeš pa je nasprotno - strah pred izgubo znanega, torej pred neznanim. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Star12 on 12.03.2003 at 01:51:12 Živio, Littlestar... Zvezdica pozdravlja MaloZvezdico... Kako si kaj, Littlestar? Danes mislim? No, sedaj sem opazila koliko si se razpisala in sem se spomnila, da si meni nekje že " kazala smer" iz STRAHU "ven" no, da ti malo osvežim spomin... http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=svetovalnica;action=display;num=1034693322 Vidiš... Vem, da zmoreš draga moja, MalaZvedica... Sedaj grem "malo v nočko" čuvat NAJINE sestrice.... ;D ;) Se vrnem, ko jih preštejem, če so vse.. OK... Zate VEM, da MI NE BOŠ UŠLA... ;D ;) Pa se mi lepo imej do takrat... :-* Pridno SVETI še NAPREJ, se VRNEM... a Star12 |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Star12 on 12.03.2003 at 02:09:34 wrote on 04.03.2003 at 14:37:25:
No pa sem na hitro in Naletim na to , vidiš, bereš, razumeš.. Mene je pritegnilo, veš kaj - LJUBEZEN - močna BESEDA, kajne? Tudi ZAME In kaj ZMORE LJUBEZEN? Vse, čisto vse... Si že bila kdaj zaljubljena, Littlestar, OH, vem, da si.. Vem, vem, da to nima nikakršne povezave s tem, kar se tebi dogaja, ampak skušaj OTIPATI, kako utripa Tvoje Srce, ko SI Zaljubljena in Ko te Je Strah - Menim, da je ENAKO... Vem, da veš Ljubezen NAM DA KRILA, da SMO, da ŽIVIMO. TUKAJ - SEDAJ! In tvoje vprašanje je; wrote on 04.03.2003 at 14:37:25:
Menim, da iz enega samega RAZLOGA, popravi me če želiš, o vem, da me boš - ta razlog spoznavam tudi sama, ker ŠE VEDNO, draga moja MalaZvezdica, tudi jaz premagujem " strah" v sebi in NE NA SEBI, v sebi. Razlog;Jaz - ne dovolim si, da SE OSVOBODIM, da se nečesa rešim, razbremenim. Nekaj me je Spremenilo, nekaj sem mi je zgodilo, počasi, počasi sedaj spozavam KAJ bi to lahko BILO... ŠE vedno Hodim in spoznavam....Strah, prepričana sem, da je podoben tvojemu - v veliki meri, si Ga sama Prikličem, z neko mislijo ali neko stvarjo - joj, vidiš, ne vem še... Še spoznavam, ampak sem lažja, KER NE IŠČEM, marveč SPOZNAVAM... In MIDVE Hodili bova pot in GA "pregnali" za VEDNO, kajne.. Ti mi samo Zaupaj Svojega... Oh, saj res si mi ga že... Se bereva še... Se strinjaš? Lepo mi Bodi... :-* Simona-simsi |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Robi in N. on 12.03.2003 at 06:51:51 wrote on 11.03.2003 at 14:47:37:
Ni nasprotno. Ni pred neznanim, ampak pred nečim, kar poznamo ali pa si predstavljamo, da poznamo in te predstave ogrožajo našo varnost, torej nekaj, kar je v nas in kar poznamo. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 12.03.2003 at 09:09:49 wrote on 12.03.2003 at 06:51:51:
Ni nasprotno.. :P ni pred neznanim.. :P Naj kaj si pa ti navezan? V glavnem, meni JE nasprotno in JE pred neznanim. Mislim, ker če bi res poznala Boga (varnost), misliš, da pisarila to vse? |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 12.03.2003 at 09:12:35 Moonlight wrote on 12.03.2003 at 01:51:12:
:) :) :) :-* |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Robi in N. on 12.03.2003 at 10:35:07 wrote on 12.03.2003 at 09:09:49:
Imaš pa idejo o njem. Kajne ? In ravno s tem si krojimo svojo usodo. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Star12 on 12.03.2003 at 20:44:57 wrote on 03.03.2003 at 21:56:56:
Tejka. Menim, da vsi, ki se nekje znajdemo v krizni situaciji, ko iščemo neka vprašanja, postanemo nekaj " kar si ne želimo" Iščemo pozornost, samo, da bo "bolečina manjša". In je v večini primerov manjša, ko se tako Zupamo in razpišemo, kot se je malazvedica. S tem se še bolj soočamo, Ja povedati si želimo TUDI to, da SMO nekje RANLJIVI. In na to se oddzovemo z zavrnitvijo - da le nismo... In: Menim, da ima malazvezdica težave, to niso "male" Tudi sama se soočam z njimi - no nekje podobnimi - strah je prisoten, tako kot pri njej In vedno se od nekje "rodi" v to sem prepričana Poseči je potrebno v globino sebe, se odpreti in čimveč govoriti In veš kaj je najhuje Ja to Ko te nekdo "potlači", še bolj k tlom S tem mislim, da te sooči z realnostjo, ampak glej - tu moramo paziti, ker OSEBE osebno ne poznamo in ne vemo, kaj "zmore v sebi". Potrebno je razumevanje Sploh pa v tem primeru, ki izvira iz PSIHE ( ki ni nikoli enaka ), spreminja se iz sekunde v sekundo. "včasih lahko naredi kaj po svoje", ko kaj prebere Govorim v smeri - ja "zloma v sebi" To sem doživela že na svoji koži Bilo je in s težavo sem se pobrala, dolgo - a sem se pobrala. Poguma mi ni zmanjkalo, a sem se spremenila... V večji meri - malazvezdica - Spoznavaj, sledi občutkom, zakaj pride do napada " hitrega utripa srca" S katerim občutkom se začne. Gotovo je kak, prepričana sem Naprimer ko že praviš, da se ustrašiš, ko zazvoni telefon - kdaj si nazadnje "sprejela kak klic, ki "ti je ali zlomil srce ali dal težo tvoji duši" Kaj je bilo, kar je povezano s klici. Mogoče kaj pričakuješ, kar SI NE ŽELIŠ... Ne poznam te še prav dobro, a si te želim, če bi mi ti odgovorila na ta dva vprašanja. In še dodam, kar je tejka1 in je lepo napisala Tu Imej SE RADA, malazvezdica, Zaupaj si in še Sledi SI! |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 13.03.2003 at 10:19:22 Zvezdica12! Tu ti odgovarjam na tvoje vprašanje glede klicev, bom pa morala malce bolj osebna bit, zato upam, da ne bom komu zatežila preveč. Stavek Rada se imej! je tako preprost, ko je temu resnično tako. Ni sploh toliko to, da se človek ne bi rad imel, le ne zna 'ravnati' bolje s seboj v enem danem trenutku ali obdobju. Se izgubi nekako. To je tudi moja pogosta težava. Nastopi neka hendikepiranost v izražanju sebe, verjetno se sproži nek proces ozaveščanja, v katerem mislim, da naredim najmanj škode, da se ne odločam aktivno, ker se mi takrat sploh sanja ne, kaj je prav. Moj vzorec se v veliki meri nanaša na mojega očeta. Ker ni bil fizično prisoten v mojem življenju, sem se nekako kmalu čustveno distancirala od njega in prevzela neko čudno vlogo apatične malodušnosti, ko je bil on v bližini ali je poklical. Ponavadi je zmeraj hotel iz mene izvleči neko naklonjenost in razumevanje za to, da je ubral takšno pot kot jo je. Ni je dobil, ni pa tudi nikoli bil deležen obtožbe od mene, predvsem zavoljo miru pred njim. Žalostno, ampak resnično je bilo, da manj sem ga videla, raje sem ga imela. V svojih temnejših obdobjih mi je zmeraj hotel prikazati sebe kot žrtev, v svetlejših pa ga ni bilo na spregled. Jaz mu nisem mogla odpustiti, zadnji dve leti je namreč živel tu, in sem se ga bala in izogibala, ker je pil, jedel močna pomirijevala in še kaj, katera mu niso pomagala pri izbruhih agresije. Bilo je grozno, kaj vse sem preživela ob njem. Ob priliki mi je rekel, da bo kmalu umrl, jaz pa sem krivična do njega, in čez teden dni je res umrl. Včasih imam občutek kot da ni imel več prostora tukaj, ker mu ga jaz nisem dala. Zato tud občutek krivde, ko nekomu ne morem pomagat. Včasih lahko pomagam, kakor hitro pa začutim pritisk s strani koga, pa se mi zdi, da bom doživela živčni zlom. Zato me je strah, ko me pokliče en kolega, ki me zelo spominja na očeta in zmeraj hoče nekaj od mene. Tega se bojim. Bojim se, ker ne znam v danem trenutku povedat, kaj čutim in mislim, ker sem skrčena od strahu in pod vplivom druge osebe. Takrat ne vem, kaj je prav. Počutim se hinavsko in neresnično, če mu naredim kakšno uslugo, ker čutim, da je to reakcija iz strahu pred tem, da mi bo čisto zatežil, da me ne bo pustil na miru, da se bom sama razžrla, kako sebična sem. Po drugi strani pa mu ne upam rečt, da naj neha živet od podpore drugih, ker mi gre na živce. Zanima me tisti "zlom v sebi" - kako si ga doživela? |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by titud on 13.03.2003 at 11:14:46 Sem ti reku, da ne moreš od sebe pričakovat, da boš lahko izpolnjevala pričakovanja, ki niso bla niti jasno izražena. Še jasno izražena je težko, ponavad to folku vsaj približno znese, vsaj dokler jih imajo za svoja. Ne morem si predstavljat, kako lahko sebe kriviš za nezmožnost izpolnitve neartikuliranih pričakovanj drugih, ki si jih nardila za svoja. Bi človek mislu, da je s takimi pričakovanji laže razkinut, ampak se mi tud iz podobnih travm moje soproge kaže, da so še bolj trdovratna. Ker neizpolnjena pričakovanja niso jasna, se jih je treba najprej zmislt, za vzdrževanje umišljenih predstav pa rabiš neprestano prakso potrjevanja, si tako z njimi stalno okupiran in te čist skurjo. Al pa kuriš druge okrog sebe, res jebena situacija, ker v bistvu noben ne ve, kaj ti fali in kako bi ti lahko človek ugodu. Po moje res rabš samo tolažbo, da ni nč hudga, da nis nardila nč narobe in da bo še vse dobro. Mal po očetovsko, ker klin se s klinom izbija. :P :-/ :) |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by bp on 13.03.2003 at 18:24:40 Zvezdici mala, velika, prva in druga, skupaj in narazen, Ena od vaju je napisala, da ima socialno fobijo, pa ne poznam nobenega drugega na tem forumu, ki bi se bolj trudil biti prijazen, optimističen in vzdrževat socialne stike, pa ne samo tukaj, še kje drugje v omrežju. Da se meni zdi, da kar že malo pretirava, kot da tukaj kompenzira za tisto kar ne zmore v živo. Se mi zdi, da je ta njena socialna fobija pri njej en precej globok strah in nezaupanje do ljudi, morda še posebej pred njihovo fizično pojavo, upam da ni nič povezanega s samopodobo. Druga vidim, kot da je vedno zmedena glede svoje vloge in pričakovanj drugih do nje in tega kaj bi ona ->morala<- čutiti in misliti v določeni situaciji. Če jo ima mama rada, zakaj je potem ni ob njej? Naj bo svojemu očetu mama ali hčerka ali kaj tretjega ali oboje ali nič od tega? Ga mora imet rada ali se ga mora bat? Kaj hoče, kaj pričakuje, kaj naj zdaj? (Pa zakaj ni drugače, zakaj ni tam nikogar zanjo, če ga pa potrebuje?) Obe sta že kar precej zrasli in v tem življenskem obdobju je vsak korak navadno odgovornost vsakega posebej, tako odločitev za korak, kot smer. Ali delat korake v varnejšem kontroliranem okolju in postopoma, ali pogumno zakorakat v svet in tvegat hud strah in veliko bolečino, je sicer težko vprašanje, ampak se da oboje sprobat, pa videt, kaj komu bolj odgovarja. lp bp |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Star12 on 13.03.2003 at 21:32:30 wrote on 13.03.2003 at 18:24:40:
bp... Oglaša se ti Star12, ne vem, ali sem "mala" ali velika zvezdica, lahko da sem nekaj vmes... ;D Lepo si to napisal, že skoraj tako, da sem hotela seči po telefonu in te poklicati in te povprašati, kdaj " se lahko dobiva", tako nekje zunaj, kjer je veliko ljudi in seveda, v velikem mestu... ;D ;D ;D ;) E pa to, lahka še vedno velja, kajne... Premgovanje ovir je prva STOPNJA k temu - da premagam strah v sebi. Ampak beri to. Socialna fobija ali ne. Ni vedno enako. Pride z nekim občutkom, ko se nečesa ustrašiš, ampak trenutka ko se to zgodi se ne zaveš - pride sam od sebe. NE VEM, nihče tega ne razume, če tega še nikoli ni doživel na lastni koži. Lepo si me zadel - prebral In Oh, Hvala ti za tako lepo energijo, ki si mi jo dal. Lepe in prijazne energije na forumu in na medmeržju, ki jih razdajam povedo koliko imam rada ljudi, seveda, tudi soočenje z njimi mi ne dela težav. Nikakor Tisto, kar je - nezavedn in nenaden strah - pride in gre A v trenutku ko pride, sedaj ga že obvladam - je tako kot, da bi videl kaj ti jaz vem, reciva "zmaja". A tudi hitro gre.. In tisto, da že KAR malo pretiravam... ;D A veš DA BI TO MORAL REČI "Mojemu strahcu" ne pa meni. E jaz mu to vedno pravim... Sedaj pa se ne grem več... ;) In veš kateri način mu najbolj ŠKODI - SMEH... V trenutku ga preženem... :D ;) In na tem forumu sem res EDINa, ker sem bila tudi pripravljena se o tem RAZPISATI, da mi je od nekje lažje razumet, zakaj, ker ko pišeš in napišeš, daš nekaj ven - s tem spoznavaš, še posebno pa če se oglasi nekdo, ki HODI skozi ENAKO kot ti, a tega tu še ni bilo, lahko pa da je bil in je samo prebral - vzel, kar si je želel in dela sedaj na SEBi in Jaz enako... No, želela sem reči, da nisem EDINA, na medmrežju vsekakor - TU PA! Ampak S spoznavanjem in čiščenjem mi gre... E, tole si tako lepo napisal, da upaš da mi nič povezano z mojo samopodbo... Zlat si, o tem moram pa še malo premišljevati, mogoče pa bo to to... ;) Ker veš, kaj - ZAUPAM V LJUDI, samo ne vem ČE BODO ONI VAME... Ampak saj pravim, DAL si mi misliti, bom se še oglasila, sedaj se MORAM pgovoriti z "njim"... ;) ;D |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by himynameis on 13.03.2003 at 21:50:10 In zakaj toliko agresivne barve? :) |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Star12 on 13.03.2003 at 22:31:40 himynameis wrote on 13.03.2003 at 21:50:10:
RDEČA.... ;D Ljubezen...:) |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Star12 on 13.03.2003 at 22:56:09 wrote on 13.03.2003 at 18:24:40:
Ampak, bp.... :D Tega pa kar ne morem in ne morem nehati Brati... www.linda-goodman.com/ubb/blushing.gif Joj, a je temu res tako, če je sem tako vesela , pa ne me tako hvalit no... www.linda-goodman.com/ubb/blushing.gif |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Star12 on 14.03.2003 at 00:20:46 MalaZvezdica Nocoj je nebo malo bolj Prazno .... ;) Nekatere najine sestrice so se odločile, da me ne bodo "ubogale", včeraj so pri štetju manjkale in sem jih malo oštela - danes jih pa ni... :-/ Ampak, vem kje so... ;) Tebe vedno najdem in to mi je lepo... :D Ti si Najbolj svetla in Posiješ v vsej Svoji lepoti, kjerkoli Zažariš. ... Danes si mi Posijala toliko, da je NEKDO našel pot iz teme... O vem, da veš kdo to je... ;) In vesela sem, da veš... V temle trenutku vem, da ne rabiš pametovanja, temveč nekaj, nekaj, čeprav ne veš kaj - nekaj, česar bi se oprijela, nekega stavka ali misli, KI BI TI DALA vedeti - TO JE TO. Tako moram in BOM. Malazvezdica, Tudi pri meni je bilo tako. Ko sem ISKALA pomoč je nisem našla, DOKLER V sebi nisem bila dovolj prepričana, da SI JO ŽELIM, želim kot - Sprejela bom vaše napotke in misli in skušala delovati po njih. Sprva sem se obotavljala, ni mi bilo lahko. Ker me je bilo strah večjih mest in ljudi, predvsem to, čeprav mi dobršen del ljudi to ne verjame, ker tega na svoji koži niso občutili - pa to niso lepi OBČUTKI - lažje je dajati napotke, kot pa to doživljati. In neverjeti, da se je to res zgodilo. Saj pravim, morate doživeti. In Malazvezdica, res ti POLNA in ISKRENA Hvala, ker si se tako lepo delila in seveda odgovorila na zastavljena vprašanja. :D Z vsem žarom sem prebrala kar si napisala in upam, da si kaj medtem, ko si napisala tudi spoznala. Več kot boš napisala, več boš spoznavala, tudi pri meni je bilo tako, še posebno, ko me sprašuješ za moj "notranji zlom", ki sem ga doživela. VEš kako je to bilo... Pisalo se je leto 2001. Prvič, to je že vse na tem forumu. In zgodi se ravno v nakupovalnem centru. Prvič, takrat sem ga prvič začutila. Nikoli prej.Prej sem z veseljem tavala po centrih, kjer so bile gneče ljudi, pa mi ni bilo nič, še celo cel dan bi lahko vandrala med njimi. A bil je samo trenutek, ki ga še vedno pomnim, a ga sproti čistim. In nikomur nisem povedala, kako je bilo, le to, da mi je bilo slabo in to je vse... pa temu ni bilo tako. Notranje sem si TAJILA, da me je strah, notranje ubijala moje misli, DA ME NI IN NI, a je z meseci, ko sem bila samo doma in nikamor nisem šla, če me niso prosili, pa še takrat s težavo, da se mi bo spet tisti občutek povrnil - bilo le še huje. Vedno, vedno, ko sem šla ven sem dobila enak napad - enkrat sem skoraj " omedlela" a sem se obvladala. NI se zgodilo, lahko pa bi se. In kar je bilo najhujše. Zaradi teh občutkov sem se zelo zaprla vase in "pristala v bolnici", tam pa so me zdravili čisto za nekaj drugega. Tajila sem še vedno, v sebi Držala. Vedno bolj sem bila tiho in nihče me ni premaknil iz mesta. Stala sem in Obtičala - V Sebi. Nekje so me opazovali, in ker sem po naravi zelo mirno dekle so mi svetovali, da obiščem PSIHIATRA. A sem se podzavestno, odločila, da ga ne potrebujem, čeprav bi bilo dobro. In še vedno HODILA pot, V Sebi...In še kamorkoli sem šla, sem potrebovala nekoga ob sebi, takrat je bilo lažje, manj pristotnega strahu... In kaj se zgodi... Prijatelj me je nekam vabil - da bi bilo lepo in vse... Jaz pa... Povabilo nisem sprejela, ker sem se bala tega, da bi "se mi to zgodilo ravno ob njem" in sem jOKALA, dva dni Skupaj... Bila sem na moč objokana in ... Dobim občutek, da je čas, čas, po 2-eh letih in pol, da Le POVEM, da ne skrivam več... :) Napišem pismo, dva in tri... Dobim nazaj veliko spodbude in kar je najbolj pomembno - o tem sem bila zmožna od tega trenutka, ko sem NAPISALA in oddala in dobila nazaj veliko razumevanja - povedati tudi domačim. Potem pa samo še pogovori... In sedaj nekje še hodim pot, pot spoznavanja - le, da si želim, da mi stojijo samo ob strani, če v danem trenutku ne bi zmogla - ne pa da mi vedno govorijo KAKO in KAJ moram, ker me to najbolj muči in še bolj zlomi. Malazvezdica, če imaš prijatelja, ki mu zaupaš - ZAUPAJ, osebno, pogovorno, razgovori se, čimveč, daj ven... Meni je to pomagalo, in še ko so se smejali, da TO PA RES NIČ ni, naj se neham delat pa to, da je to tako, kot govorim in veš kaj... Ko se spomnim njihovega smeha, se še jaz smejem in si dajem vedeti, da je vse skupaj RES ENA velika UGANKA,, zdravim pa jo s smehom in spozavanjem S strahom sva bila soočena in veliko delala v tistem v čemer je ON največ UŽIVAL - aha, to je Prestrašiti Star12, ko Hodi po mestu in ko hodi po kakem centru... Pa sva sem se mu začela smejat... Sedaj vem in delujem, nisem še obupala, ker vem, da to ne IZGINE čez noč... Spoznavam... wrote on 13.03.2003 at 10:19:22:
Stavek je res Preprost, ampak če boš to nekaj časa vadila, predvsem pa pred ogledalom, boš videla koliko boš napredovala. Jaz tudi v tej smeri delujem. Lažje mi je, pa še smejem se veliko. Poskusi. Stavek v takem trenuku kar ZAVIBRIRA. Dobi podobo, ki jo mora. To je v bistvu tisto, ko ne znaš ravnati s seboj, Se moraš pogledati Iz Oči v oči in Je bolje. Vedno bolj se, verjemi mi, iz tega tudi jok ni izključen, pri meni ni bil. Lažje mi je bilo.. Oh,poglej kaj ti tvezim, Ti mi samo deluj kakor ti je želja, jaz sem tako in še vedno TAKO! Rada se imam, poln stavek, ko si zreš iz oči v oči - SEBE zreš. Malazvezica, ker te ne poznam zelo dobro, ampak, ker si tako lepo napisala del tega, kar sama spoznavaš, da bi zmoglo botrovati tvojemu Strahu, sem zelo vesela, da SI. Tudi jaz sem si na sledi in spoznavam! Tebi pa želim, da se ne posvečaš DAJENJEM, marveč sprejemanjem. Menim, da imaš veliko prijateljev, ki bi ti prisluhnili, ti samo govori in lažje ti bo. Ne pusti, da bi te bolečina razjedla, to je natežje - moraš sedaj... Prijatelju povej, da bi se rada sprošečeno pogovarjala, o vsem lepem, naprimer o dnevu, ki si ga ti ali on najlepše preživel/a. Deli se z njim in naj se on s teboj. Nikakor pa se ne sili, da bi DAJALA, če v danem trenutku res ne moreš. Quote:
Za to pa potrebuješ POGUM, in ko boš pripravljena spregovoriti o tem na glas, bo vse lažje. Sprejemala boš ti drugače in lažja boš v sebi, ker te ne bo nič bremenilo, kar se nabira... Torej, malazvezdica. Še vedno te podpiram. Jaz Hodim in spoznavam Ti Hodi in spoznavaj, predvsem pa DELI SE. Opusti pomoč drugim, sedaj jo TI potrebuješ. Govori in piši... ;) :D Star12 P.s;himynameis; ku-ku ... ;) |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by bp on 14.03.2003 at 00:45:41 Moja predstava zmaja je okužena z Gilliamovim Fisherman Kingom, kjer Robin Williams igra sicer simpatičnega klošarja, ki ga uspe paralizirat strah , ki ga na ta način tudi potiska na obrobje. Njegov zmaj se pojavi kot konjenik okrašen z rdečim perjem, ki se prikaže iz plamenov in ga napade. V filmu išče sveti gral, kar naj bi ga rešilo zmaja, saj veš, tisti kelih iz katerega popiješ skrivnost življenja. No življenje na koncu najde drugje ne na dnu keliha in zmaj izgine tudi brez svetega grala. Jaz poznam takšne zmaje samo iz knjig in iz filmov. Pa kakšne drugačne malo bolj od blizu. In tvoj zmajček ne more biti posebno hud, če si pa ti tako prijazna in vesela :) Če pa bom tebe uspel tako spravit iz tira, da se boš šla pogovarjat ali pa bost s svojim zmajčkom, pa morda ni bilo čisto brez veze. Če pa pišem neumnosti, pa ga bo tvoj smeh spravil v bolniško posteljo. Jest ti pa čisto zaupam in verjamem, da si prav v redu. Pa verjetno bi se mi lahko še kdo pridružil. bp |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Devi on 14.03.2003 at 00:55:06 O ja, takoj, ker je res :) |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Star12 on 14.03.2003 at 01:35:33 Oj, bp-jček.... Mojga zmajčka si obdelal... ;D Joj, no... Pa saj ni tak kot sem ga predstavila... ;D ;) Res lepo, da si to napisal, saj sem vedela da boš... ;) Je bila "ona zanka" - "zmaja" - a seveda, ker zmajev se SPOLH ne bojim... A se jih mar vi... :) Grem SAMO na ZMAJevSKI most in ga že vidim, pa PROV nč me ni Strah... Ups - Straha ni strah... ;D Bp - Veselo mi BODI in še kaj se oglasi, bomo malo naprej... ;) |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Star12 on 14.03.2003 at 01:40:45 Devi wrote on 14.03.2003 at 00:55:06:
Vuuuu-či Devi se Ti/mi Pridružuje - KAK SEM Jz en happy -"person" sedaj... Devi Hval-či, Ti! Obema - Hvala! |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 14.03.2003 at 10:20:59 wrote on 13.03.2003 at 18:24:40:
:o :o :o Star12. Hvala ti za vse. Danes sem imela lepe sanje, barvne... zato ti ne morem zdajle kaj pametnega napisat, razen to, da pravijo, da je barva Ljubezni bela in ne rdeča; ta bi naj bila barva strasti. :) |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Edi on 14.03.2003 at 10:57:33 Ja L.Star, sem zaradi gužve opazu, tole kolobocijo. Ne vem kaj naj rečem. Sem jezen sam nase, ker sem zamudu, ker mi pozornost krade druga zadeva. Hvala ti za vpogled, ki si ga dala. Veliko. Res zanimivo. Moram se mal pazit. Hvala ti. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by gape on 14.03.2003 at 11:02:26 zmaj: http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=samozdravljenje;action=display;num=1036317172;start=30#34 |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 14.03.2003 at 11:09:51 Gru Gru wrote on 14.03.2003 at 10:57:33:
Hecno. Zakaj? Pravim čudno zato, ker mam en občutek, da mi je žal, da sem tako zamerila, v bistvu sploh si nisem nikoli drznila obtozit, sad, zdaj ko pa malce sem, in niti nisem, pa mi je nekako hudo. Ampak na nek dober način hudo. Sploh da nekaj čutim, je ok. Najraje bi zbrisala text. Ker ga mam rada, pa vem, da je skoz bil z mano, pa še zdaj je. Sem pa glih včeraj v Auri brala, da obstajajo kao karmične bolezni, in v te se kao ne sme posegat. Nameravam se z radostjo zavedeti Življenja, in staršem biti hvaležna zanj. Posebej pa še starim staršem in stricem, ker so skrbeli zame. Amen. Zmedena sem pa res. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Star12 on 14.03.2003 at 11:56:26 gape wrote on 14.03.2003 at 11:02:26:
Joj, in vi še kar o ZMAJčku... ;D Hecno, kako SMO GA prebudili... ;D ;) |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Robi in N. on 14.03.2003 at 12:06:40 Quote:
Navezan sem na vse, kar me obkroža : ta forum, ta računalnik, to muziko, to stanovanje, to državo, svoje telo, na hrano, obleko....... Skratka vse, kar je del mojega življenja. Če ne bi bil navezan, ne bi bil del mojega življenja. Pomembno je le to, kolikšni meri je vse to v moji zavesti in v kolikšni meri sprejemam odgovornost za svoje navezanosti. Da jih sprejemam in tudi zavestno osvobodim, če čutim to potrebo. R. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Star12 on 14.03.2003 at 12:22:34 wrote on 14.03.2003 at 10:20:59:
Barvne sanje... :D To je pa nekaj najlepšega.... Lahko še malo zaupaš KAJ SI SANJALA, da Si danes tako vesela... :) In Bela barva... No, da ti malo povem; BELA; Belo; ki ga pogosto imajo za ne barvno, je kot simbol sveta, v katerem so pogosto izginile vse barve kot lastosti materialnih substanc... Na našo dušo delujeje belo kot absolutna tišina... Ta tišina ni mrtva, v njej pa kipijo žive možnosti... To je nič, ki je poln mladostnega veselja... Prvotno je bela barva; barva Smrti in žalovanja... Seveda pa pomeni tudi Čistost... In je Nasprotje BELE... ;) Malo tvezenja... ;D Bela na splošno Odseva; MIROST, OČIŠČENJE, HLAD, OSAMO in PROSTOR za razmislek. Torej TEBE - v tem trenutku, kjer si sedaj. Izbrala si si To barvo in Te vodi v Tako razpoloženje... Poskusiva Z RDEČO; Rdeča na splošno Odseva; vitalnost, MOČ, toploto, čutnost, udobje, odločnost, pogum, prijatljstvo, samozavest... To so lepše ENERGIJE barv, kot Bele - SE TI NE ZDI... No, kje SVA sedaj ostali.. ??? Aha, malazvezdica je SANJALA v BARVAH... :D Katere je bilo največ... Katera je sevala? Quote:
samo malo... moramo po slovar... ;D ;) Sanjaj mi v Beli in Rdeči Barvi Še naprej... |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by LittleStar on 14.03.2003 at 12:42:27 Sanjala sem plavo zeleno morje in barko v notranjosti roza in svetlo-temno modre barve. Morje je bilo tisto, kjer sem se rodila. Upam, da se še bom vrnila na ta kraj, ker je bilo prečudovito obsijano s soncem. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Star12 on 14.03.2003 at 12:43:26 wrote on 14.03.2003 at 11:09:51:
Malazvezdica, naj ti povem, da sem ponosna nate, ker si tako polna življenja v sebi, kar ne moram verjeti, da je TOPIC naslovljen s tvojim IMENOM. Imaš veliko voljo do življenja. Izrazila si HVALAŽENOST do STARŠEV, to je nekaj najlešega. Vem, da ti veliko pomeni to, da so ti podarili življenje, spolh pa stari starši, ki imajo dobršen del zasluge za tvojo Vzgojo, da SI DANES tako pridno in ponosno dekle, KI SAMA SEBE zelo ceni. A nekaj manjka. Nisi zmedena. Vsi imamo v življenju TOČKE, točko ISKANJA. Pri tem začnemo RASTI v SEBI in bolje spoznavati svet OKOLI sebe. Drugačnost Nas Gradi, da se Spoznavamo. V to sem prepričana. Tvoja pot je PAČ taka - Moja taka - Njegova pa Taka. Del poti moramo pač NEKJE prehoditi sami, Da se ZAVEMO življenja - TU SEDAJ! Quote:
malazvezdica... SEVEDA SI ... ;) :D Bodi VESELA DA SI! Radi te IMAMO VSI, zavedaj se tega, ko boš naslednjič DVIGNILA telefon ali odprla vrata... bom mogoče to Jaz... ;D ;) Quote:
Joj, ne tako... Raje napiši še ENEGA, bo BOLJE, saj boš kmalu videla ZAKAJ.. ;) :D Quote:
Vidiš, Ravno to je NAPAČNO, malo manj BERI in VEČ piši IZ SEBE, draga moja malazvezdica... Res Ti želim tako, ker bolezni so res Karmičnega izvora, ampak so TU Zato, da se ZAVEŠ, da se BORIŠ poti njim! MOraš poseči vmes - ne smeva spati... Potem to ni življenje, ampak so sanje! In ti in Jaz / to zmoreva. Tale strahec NAMA je prav v PODUK, da ZMOREVA, kajne... MOgoče bova ZDRAVILO DRUGIM... Lepe sanje TI želim, danes... Pa čimveč barv v njih... Quote:
No, VIDIŠ, ta STAVEK spremeni CELOTEN POGLED na vse TVOJE dosedanje MIŠLJENJE in poglede... Naj ti bo v VODLIO... Zapomni si GA! |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Edi on 14.03.2003 at 13:53:19 wrote on 14.03.2003 at 11:09:51:
Ker je to enostavno tako res. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Star12 on 15.03.2003 at 01:02:09 wrote on 14.03.2003 at 12:42:27:
malazvezdica lepe sanje... Ampak veš kaj odsevajo... No ti malo povem... Sklepam, da je bilo morje MIRNO, kot barka - barčica, ki po morju plava - tako mirno, ko si ŽELIŠ Ti, da je Tvoje Življenje. Mirno kot morje, na katerem Je Barka - kot simbol nečesa, kar daje tvojemu življenju nova spoznanja, nova odkrivanja. Ker si videla barko in bila tudi v njej, naj ti obenem povem, da BOŠ še veliko odkrivala ZNOTRAJ Sebe, tako kot sedaj že deluješ. Ceniš vso svojo Notranjo Lepoto in všeč ti je, DA SI NOTRANJE tako LEPA - polna ljubezni. Sedaj vidim, da se imaš res Rada. Sanje so mi povedale. Roza barva, ki si jo sanjala, in videla v notranjosti Barke, pa pomeni tudi, da ti v tem trenutku primanjkuje samozavesti. Premalo pozornosti daješ sama sebi... Ampak moraš se paziti življenja in TOKA, toka, ki te nese naprej. Pazi na to, da boš vedno rastla in spoznavala, ne hiti preveč - kot ne zaletavaj se takoj v nekaj, kar nisi prepričana da zmoreš. Pa tudi če zmoreš, počakaj malo, da dobiš Občutek, sedaj pa Lahko, tako čutim in bom. Opažam pa tudi, da ne Zupaš toliko sama sebi kot bi lahko. Naj ti povem, da bo tvoja barka Še OBJADRALA veliko ČUDOVITIH svetov - predvsem pa svet - LJUBEZNI. In verjemi mi, da sedaj od NEKJE prejemaš veliko VARNOSTI, ker si bila v Barki. Tvoja globina od koder jemlješ moč, ti daje novih spoznanj in na tem se boš UČILA in gradila. Vsak dan je nov dan - Lahko se Znova in Znova rojevamo. Rastemo. Tako kot ti, nekje V svoji globini z MOČJO ljubezni,ki jo gojiš v globinah svojega notranjega sveta - Rasteš. Priporočam pa ti malo manj hladnosti v teh Globinah, saj te spodbuja roza BARVA - barva ljubezni, osebne sreče. Zagotavlja ti poplno varnost. Moraš pa biti bolj odločna. In res je temu tako, da preveč podarjaš nek del sebe drugim, kot pa, da bi ga namenila sama sebi. In seveda se boš vrnila, barka je simbol - potovanja. Sonce pa - toplina in sreča. Vidiš malazvezdica... Dobro si začela, sedaj samo hodi naprej in sanjaj v barvah,ampak del teh barv PRENESI NASE ! |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Robi on 18.05.2009 at 02:24:08 wrote on 03.03.2003 at 13:32:00:
Pomembno je vedeti odgovor, zakaj se moram tako počutiti, kot se počutim ? Vedno obstaja nek dober razlog. Več je navezanosti, več je strahu, saj obstaja več možnosti za umiranje. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Nahatee on 18.05.2009 at 23:26:21 Robi wrote on 18.05.2009 at 02:24:08:
Mislim Robi da se izgubljaš ta post je bil napisan 03.03.2003, avtor teme pa je exmember. :'( Lep pozdrav :) |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by Robi on 19.05.2009 at 08:56:31 Vem...saj je vseeno. Mogoče pa še prihaja na forum kot gost...... :) to še ne pomeni, da bi tema morala biti mrtva. |
|
Title: Re: Izgubljam se...? Post by radovedni soncek on 17.09.2009 at 22:17:08 wrote on 03.03.2003 at 10:31:33:
Punca,... Lijfe je tak kot ti pišeš,.... ni c novega,... glej Sedaj k si v tem stanju bodi vesela da siker si prial do podna,.. sedja pa smao se gradi gor,.. prva rec k je ne ukvarji se z vsemi recmi k jih vidis samo z tistimis e ukvajri k so zate pomebne. Kar se folak tice je res kar neki so,.. in se ne sekiraj za njih,.. csutva in napadi to je ap tudi res izkljudi tv in radijo in bos enhala biti naapdena,.. ce pa te kdo od osb v familijinapada pa ji sao rec da nj ti da mir ce pa te pride morit v sobo ga pa njazeni ven,. spiholoski nacin nsilaj je najbolj hud vejremi,.. to sme jaz mel leta in leta,... zato ap sem pobegnil,.. po |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |
, pa ne me tako hvalit no... 
Jaz Hodim in spoznavam