| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1023057293 Message started by Amstel on 03.06.2002 at 00:34:53 |
|
|
Title: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by Amstel on 03.06.2002 at 00:34:53 ........... Zanima me pa, če kdo pozna kak link, al knjigo o arhetipih. V Moorovi knjigi, Duše dvojčice, je nekaj malega o ženskih arhetipih. Menda je bila tudi neka delavnica pred kratkim na to temo. Kdo kaj ve? Tule pa le za pokušino nekaj malega o arehtipu oz. mitološki zgodbi in še nekaj, zame zanimvih ,izsekov iz te knjige: DAPHNE mitološka zgodba Dafne je ljubka mladenka, ki rada pohajkuje po gozdu in lovi divjad. Ko zbudi Apolonovo pozornost, se veliki bog nemudoma zaljubi vanjo. Zasleduje jo, a mu zbeži. Beg mlade ženske, pred velikim Apolonom je ključni prizor zgodbe, ki nam lahko pomaga razumeti sanje o begu, pa tudi tista obdobja v življenju, ko v stiski bežimo pred navezanostjo. Je eden izmed obrazov Diane in ponavadi jo enačijo z grško deviško boginjo Artemido, ki živi globoko v gozdu, daleč od civiliziranega življenja. Odlikuje se po gibljivosti, pustolovskem duhu, samotnih poteh, nedostopni ženskosti in deviškosti, neomadeževani lepoti in nagnjenju, da se umika ljudem. Predstavlja čisto poseben vidik Artemidinega umika, beg od apolonskega klica duši. Zgodba ponazarja številne življenjske razsežnosti. Dafno lahko vidimo kot nedotaknjeno dušo, ki beži od duha kulture, apolonskih dosežkov razuma, umetnosti in celo od ozdravitve. Pogosto čutimo, da nekaj v nas noče biti razumljeno in ozdravljeno. Nočemo k zdravniku. Odločimo se, da ne bomo hodili na tečaj. Naveličamo se prijatelja, ki nas hoče kar naprej spreminjati, nam dajati nasvete ali nas skuša razumeti. Ti občutki, ki jim včasih skušamo ubežati, češ da so uporniški ali obrambni, utegnejo biti le Dafnina rahločutnost, pristna, nepokvarjena čustva, ki dušo ohranjajo čisto. V širšem pogledu je Dafna deviškost na begu pred zakonskim stanom, osamljeni, ki se skuša izogniti zvezi, narava, zaščitena pred kulturo, nedotaknjeni, ki raje stopi korak nazaj k naravi, kot naprej v človeško omiko. Če si zgodbo ogledamo z nasprotnega gledišča, si lahko razlagamo Dafnino upiranje tudi kot beg pred dušo. Prav zaradi njene očarljive duhovne naravnanosti nam burni nagibi navezanosti niso najbolj všeč. Nekaj deviškega, kar spominja na Dafno, beži stran od zveze in se želi obvarovati pred njo. Kličemo lik očeta, kar nam preprečuje rast. Upiranje odnosu včasih izhaja iz tistega dela nas, ki si želi, da bi bilo življenje čisto in urejeno, moralno neoporečno in svobodno. Ponazarja željo, da bi se izognili zapletenostim življenja. Odnos in navezanost tlačita duha, ki bi rad v igrivem lovu pohajkoval po Gozdovih tega sveta. Ljudje, ki prevzamejo vlogo Apolona, včasih pravijo, da bolj uživajo v prizadevanju po odnosu, kot v odnosu samem, medtem, ko se drugi kot Dafna, raje prepustijo begu. Dafnina zgodba tudi uči, da je odnos več kot zgolj trud dveh posameznikov, da bi združila svoji življenji. Na veliko globlji ravni gre za večni boj za spravo med nebesi in zemljo, med kvišku usmerjenim hrepenenjem po nedolžnosti, redu, smislu in svobodi ter zemeljsko potrebo po zapletenosti, spremembi, muhavosti, ukoreninjenosti in navezanosti. Dvojno načelo navezanosti in svobode nam pomaga razumeti naše odnose. Spoznamo namreč, da so najbolj prežeti z dušo, ko z vsem srcem čutimo napetost med obema nagnjenjema. Obe potrebi najbolje obvladamo, če ugotovimo, kaj nas navdaja s tesnobo. Ima smisel razmisliti o svojih predstavah o zakonu in partnerstvu. Rainer Maria Rilke ponuja izjemno rešitev: vsak partner naj varuje samoto drugega. Ne predlagam ravnovesja med individualnostjo in skupnostjo. Ravnovesje je ideal popolnosti, ki je vsakdanje življenje ne pozna, zato si je niti ne zamišljajmo. Bolje je, da prek napak in skrajnosti segamo na raven zapletenosti duše. Redko se nam zdi, da imamo želeno zmes na dosegu roke, poleg tega pa tudi hitro zbledijo. Večino lasa slutimo, kako nas neprijetno vleče na eno ali na drugo stran. Mislimo, da je tako tudi prav. Vodijo nas čustva, bolečine in občutki, da ne delamo prav. Spoprijeti se moramo s skrivnostno zamotanostjo dušine politeistične zgradbe in opustiti iskanje statične točke popolnega ravnovesja. Kot je rekel Marsilio Ficini, renesančni mag, najpomembneje je najti svojega demona, »drugega«, ki biva v nas in nosi seme razkritja naše narave in enkratnosti. …Ko se upajoče predajamo novi ljubezni, nimamo druge izbire, kot da dovolimo silam in dejavnikom onstran naših namenov, da razrešijo spore, neskladja in protislovja. |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by samonekdo on 03.06.2002 at 11:23:54 Hej, Amstel. Pravzaprav je zanimivo tole s takimi in podobnimi zgodbicami. Težko je v njih prepoznati kaj je bilo mišljeno. In zakaj tako? Ker so bile pisane s pomočjo naše podzavesti. Z našim čustvenim dojemanjem. To pa res nima nobene povezave z zavestjo, razumom, kajne? In da bi kdo razumel to zgodbo, jo znal analizirat, se poiskati v njej, mora poznati tudi vzgibe, čustva, dojemanje, mora poznati sebe. Kdo pa se v resnici, do potankosti pozna? Kdo vedno naredi tisto, tako, da se nikoli ne preseneti. Upala bi si trditi da nobeden. In to zato, ker ne moremo nikoli do potankosti svojega jaza podrediti razumu. In prav je tako. Navsezadnje, zakaj bi ga pa. Človeško bitje je zmes telesa, razuma in duše. Tri različne stvari, ki se med sabo prepletajo. |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by BRUS-LI on 03.06.2002 at 11:30:51 a ni Jung ene teemeljčke za uporabne psihologe postavu u vezi z arhetipi.....probej en bl tanek prevod teorija arhetipov ....al neki tacga knjižnica.....naslednji teden ....al pa že ta si kupim en str bajk pa se zapelem do centra pogledat če jo še majo. plp brus-li |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by Amstel on 03.06.2002 at 16:53:09 Brusko, ja Jung je mel velik tega. Bom pogledala. Sam, se pa spomnim, da sem pred leti brala v Auri članek o nekom, ki je napisal knjigo o ženskih arhetipih... pa se je zgubila informacija. |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by BRUS-LI on 03.06.2002 at 19:43:45 clo neki razlag je blo noter o enih slikcah......men se zdi da neki ene dvojčke ......pa sestavo različnih simbolov ....pa kako to pol povezat......samo napisano je pa v t.i. spisih.....knjižica za knjižico- velika knjižica......k je pa še zmeri tanka knjižica plp brus-li |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by Amstel on 03.06.2002 at 21:45:48 N. wrote on 03.06.2002 at 11:23:54:
Hej, someone. A ti misliš, da mi razumemo zadeve tako, kot nam jih nekdo predstavi? Hja, ko je tako, je dobro. Sicer pa, v večini primerih, razumemo to, kar lahko razumemo. Zgodbice in pravzaprav vsi texti, so po moje zato, da vsak najde nekaj subjektivnega zase. Objektivni so lahko le podatki, goli, mrzli podatki. Vse ostalo.... dojemamo skoz sebe. Kaj pa ti misliš? |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by titud on 04.06.2002 at 09:54:29 Quote:
Miti in zgobe po moje niso zato povedane, da iztrgaš iz njih tisto, kar ti sede, ampak sebe postaviš v njih, se umestiš vanje da te zaujčkajo s svojo predvidljivo varnostjo. Te postavijo v en kontest, ki ga sam v svojmu lajfu ne vidiš, ker je preveč razcefran, da bi ga bil sposoben povezat v eno smiselno celoto. Zgodbe tud niso točka, na katero se sidriraš in na katero se središčiš ampak tok, s katerim za zaupanjem pluješ, čeprav je včasih teman in nepredvidljiv. Bolj kot se globoko zgodba veže na ene prvotne genetsko-psihične kode, arhetipe, bolj je v bistvu temačna in grozna, ampak te tud bolj globinsko potegne s sabo. To so včasih vedli vsaj tako dobro kot dons, ko se zgodbe a'la esmeralda (dotikajo se sicer površine, da so manj strašne in očem bolj privlačne), v bistvu vezane na arhetipske predstave o dobrem in zlu, lepem in grdem, podrejanju in svobodi v vsej možni predvidljivi širini. Tud današnja 'plehka' duša hlepi po božanski umešečenosti v eno celoto, zato so tv novele tako masovno oboževane. |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by samonekdo on 04.06.2002 at 11:52:00 Amstel wrote on 03.06.2002 at 21:45:48:
Se strinjam. Popolnoma. |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by samonekdo on 04.06.2002 at 11:54:23 Hej, Titud, dobro razmišljanje. Zopet nekaj, da vidim dlje. |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by Amstel on 04.06.2002 at 18:58:08 titud wrote on 04.06.2002 at 09:54:29:
Najti nekaj subjektivnega pomeni, da spoznaš nekaj o sebi. Zdej pa ne vem, a govoriva o podobni zadevi, ali pač ne. |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by titud on 05.06.2002 at 09:23:10 Amstel, hotu sem poudart, da so zgobe niso povedane z tolkz namenom, da tisto, kar v seb vsaj slutiš, ozavestiš in pol 'na tem delaš', ampak se pripovedujejo bol z namenom, da se tisto, kar v s seb slutiš, lahko sprejmeš pa umestiš v en kontekst, ne da bi se najprej to trudu predelat v zavesti. Te naučijo, da marsikaj mora ostat skritega, da ni treba vsega ven vlečt pa vsake skrinje odpret (a ni to tud moorova prispdoba?), pa bo duša kljub temu potešena in življenje v na videz sicer nercionalnom kontekstu varno samo po seb naprej teklo. Saj arhetipov se v bistvu po mojem ne da samih po seb ozavestit, so samo podtalni tok, v katerem zavestne stvari tečejo in se mu v glavnem podrejajo. Zgodbe te skratka naučijo s tem sprijaznit, zato nima smisla samo teb smiselne stvari iz njenga toka jemat pa posebej analizirat. To delajo učbeniki pa strokovna pa znanstvena literatura, zato jest zgodb z njimi ne bi v en koš metov, čeprav je po drugi strani res, da boš marisktero posamično ugotovitev le skoz zgodbo lahko folku približov. Amapak v tem primeru je zgodba samo pomožno izrazno sredstvo, ne pa na arhetipe vezan mit. |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by delete on 05.06.2002 at 18:36:01 erghm kaj pa so sploh arhetipi?[glb]TEXT[/glb] mislim k men je tale zgodbica oz. mit oz. arhetip o Daphne čist jasna. daphne je v bistvu personalizacija človekove tendence po pristnosti oz. nedotakljivosti. al ne štekam čisto dobro? |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by Harry1 on 05.06.2002 at 22:34:45 Ali ni arhetip popolna kopija nečesa, kar več ne obstaja, oz. ali niso arhetipi tisti, ki hočejo biti kopija nekoga, ki ga ni več? Ali lahko govorimo o popolnem arhetipu? LP Harry |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by titud on 06.06.2002 at 10:56:04 Jest po jungu arhetipe razumem kot sledi zgodnjih stopenj evolucije v telesnem ustroju, ki se odražajo v čovekovi psihi. Same podobe so včasih tako primitivnega značaja, da bi lahko sklepali, da izvirajo iz antičnega, ezoteričnega učenja. Prav tako se pogosto pojavljajo mitološke teme, ogrnjene v sodobno obleko. Kar je v teh manifestacijah za junga posbeno važno je to, da v književni obliki uravnavajo zavestno usmerjenost. To po jungu pomeni, da lahko enstransko ali nevarno stanje zavesti na očitno smotrn način spravijo v ravnovesje. Kaj pa bi od arhetipov, karkoli že so, ko se pojavijo v eni takih mitološko-književnih oblikah al TV novelah, tud danes hotl več? |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by delete* on 06.06.2002 at 22:47:37 titud wrote on 06.06.2002 at 10:56:04:
uhm. ezoterično/antičnega učenja?? telesnega učenja torej. |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by Harry on 18.07.2002 at 23:21:14 Citiram Junga: Praslika, ki sem jo na drugem mestu obeležil kot "arhetip", je vedno kolektivna, skupna najmanj vsem narodom, če že ne celo vsem časom. Verjetno je, da so glavni mitološki motivi skupni vsem rasam v vseh časovnih obdobjih. Lahko dokažem, da se veliko število motivov iz grške mitologije nahaja v sanjah in fantazijah duševno obolelih čistokrvnih črncih. Nikjer pa nisem zasledil, da bi to utemeljil. Kaj mislite o tem? Zakaj ravno čistokrvni črnci? LP Harry |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by Amstel on 18.07.2002 at 23:33:16 Uh, Harry, to je pa zanimiva izjava. Da je resnična... pa da ima kak pomen... kdo ve. Vsekakor so črnci, kot jih jaz doživljam, priklopljeni na energijo življenja. Kot, da bi bili prepojeni z esenco lifa. |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by Harry on 18.07.2002 at 23:45:17 Prej sem slučajno nekaj prebiral Junga in sem zasledil tole izjavo. Se mi je zdela nekako neresnična, čeprav zanimiva. Zato sem jo napisal. LP Harry |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by titud on 19.07.2002 at 10:45:24 Harry, tud mene je motilo pri jungu, da on vrednostno obravnava izraze kot 'primitivna ljudsva 'džungelska psiha', kot zdaj vidim tud'čitokrvni črnci', pa še kaj bi s po mojem našlo. Stvar je po mojem taka, da je on 'civiliziranost' postavljal na evolucijsko pač na višji nivo od ostalih, ker je živel pa psial v času, ko je bil evropocentristični pogled na svet še trden. Prav jungu pa hkrati gre zasluga, da ga je omajal, ko je pomembno mesto v človekovi psihi dal 'arhaične' usedline od arhetiopov do priznavanje pomembne vloge duše in je vpeljal v zahodno psihološko zanost vzhodnjaško pojmaovanje psihe, vključno s prizanjem terapevtske vrednosti jogi in meditaciji. Evo, dajmo mu mi, nad zahodno civilizacijo že malo resignirani psot modernisti, to njegovo azverovanost v veččvrednost njegove civilizacije odpustit in mu priznat eno pomembno vlogo, da je kali dvom aprav ona prav v t zasejal |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by Amstel on 24.07.2002 at 15:35:38 Hm, jaz pa nisem razumela, kot da Jung "svet civilizaicje" šteje v neko višjo sfero. Kot ga razumem, je ugotovil, da so nekatera ljudstva ohranila stik z Življenjsko esenco. In da je zato pri njih lažje raziskovati arhaične vsebine. |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by gape on 24.07.2002 at 16:14:12 mogoče zato ker je wrote on 18.07.2002 at 23:21:14:
ni časa in ni prostora, vse je eno |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by BRUS-LI on 29.07.2002 at 21:34:18 Tko kt zgradimo mesta na tem našem svetu , tko se zgradijo tudi tele arhetipske vsebine v sanjah........podobna fora ........ Zanimivo pa je kako take podobe tudi hitro izginejo....recimo naša revolucionarna in borbena preteklost in pa še pred njo nemško ali italijansko osvojena zemljica .......vse to nam je odjedlo naše zgodbe o vedomcih, kresnikih.....povodnih možeh.......vilah.......sojenicah......rojenicah........neki zloi lepega če bi še imeli........se strinjate? plp brus-li bek alajv |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by gape on 10.09.2002 at 23:44:21 http://www.crystalinks.com/archetypes.html |
|
Title: Re: ARHETIPI IN ARHETIPKE :-) Post by gape on 02.03.2003 at 13:20:17 da malce obudimo tole reč ... se mi zdi da smo kle govoril o tej temi ... sibolov ipd, če ne ... pač ... kaj naj ... text ki sledi je bolj pripročljivo brat tam kjer je celoten text (klikni SIMBOLIKA ZMAJA spodaj). SIMBOLIKA ZMAJA Namen tega besedila ni opisovati zmaje v navadnem pomenu te besede, temveč simbolno sprožiti v vas, bralcih, miselne povezave, ki bodo porodile t. i. 'aha doživetje', ter vas pripeljale do globljega, nadrazumskega dojemanja vsebine prispevka. Zmaj je vsekakor eno od najbolj razširjenih mitoloških bitij. Znano je, da je simbolika zmaja tesno prepletena s simboliko kače, zato se ta dva simbola v različnih mitologijah in tradicijah pogosto izmenjavata. Vendar je med njima razlika: o obstoju kače ne dvomi nihče, pripovedi o življenju zmajev pa imajo pridih dvomljivega. Zmaj je obstajal v zavesti ljudi po vsem svetu tisočletja in tako je še danes. Kako torej lahko rečemo, da nekaj, kar je živelo v zavesti ljudi v vseh časih, ne obstaja? Gre le za drugačno vrsto obstoja, drugačno resničnost, ki je razum, ki prevladuje danes, noče priznati. Racionalisti trdijo, da je zmaj le bitje domišljije, igra. Za zmaja je, tako kot za druge univerzalne simbole, značilna večpomenskost. Zmaj kot simbol zajema razpon od skrajnega dobrega do skrajnega zlega in vse odtenke med tema skrajnostma, in to je tudi sicer ena od temeljnih značilnosti arhetipskih simbolov. Temeljna značilnost simbola je torej, da vsebuje poleg zunanjega še notranji vidik, ki je večidel v nezavednem. Tehnološki napredek ni napredek v pravem pomenu besede, ker ne vodi k cilju človekovega obstoja na Zemlji, to je k širjenju zavesti z ozaveščanjem velikih prostranstev nezavednega in s tem k ustvarjanju človekove celostnosti. Simboli se pri posamezniku porajajo v sanjah in domišljiji, na ravni človeštva pa so miti neka vrsta kolektivnih sanj. Miti, porojeni iz zavesti, so pravzaprav sanje človeštva. Jezik simbolov in mitov ni po naključju slikovit, kajti slika je način, s katerim se lahko sporazumevamo z nezavednim. Nezavedno ne razume jezika uma, temveč razume le jezik slik. Gledano ezoterično je vloga simbolov in mitov v tem, da omogočajo premostiti prepad med navadno, vsakdanjo zavestjo in zavestjo višjih ravni. Za simbol je zelo pomembno, da se smisel simbola in mita spreminja glede na sposobnost dojemanja. To je tudi razlog, da so simboli večplastni in večpomenski. Ne obstaja torej »pravilna« ali »nepravilna« razlaga nekega simbola, temveč so samo različne ravni in različne globine razlag. Vsaka razlaga je na neki ravni pravilna, toda popolna razlaga ni mogoča. Popolno dojetje simbola je dejanje, ki daleč presega razum in kakršno koli razlago ter prehaja na področje neizrekljivega. Gre za razkrivanje najgloblje plasti pomena, ki zadeva samo bistvo obstoja in človekovega razmerja z univerzumom in Bogom. Gre za samospoznanje, ki vodi k celostnemu dojemanju Boga, sveta, človeka in medsebojnih razmerij. V nekaterih knjigah lahko na primer preberemo, da je bil simbol zmaja v začetku pozitiven, nato je postopno dobival negativne značilnosti, nazadnje pristal povsem na negativnem polu. Toda z ezoteričnega vidika ni zgodovinskega razvoja simbola, skozi katerega bi se kakšen prvobitni simbolni koncept sčasoma razvijal in spreminjal, ker simbol ni nekaj, kar se zavestno ustvarja in razvija. Simbol je od nekdaj takšen, kakršen je. Tisto, kar je videti kot njegov razvoj, je pravzaprav samo razkrivanje njegovih že obstoječih ravni. Simbol ni koncept, ki bi ga ljudje zavestno snovali stoletja in bi tako sprva preprosti simbol sčasoma pridobil različne pomene. Vsi njegovi pomeni so v njem že od začetka in samo od ravni zavesti je odvisno, kateri pomen ali katera raven se bo razodela. Zakaj je tako? Zato ker so simboli in z njimi tudi miti kot skupek simbolov pravzaprav kolektivni spomin človeške rase na lastno »pozabljeno resničnost«, na tisto, kar imenujemo absolutna resničnost. Ta pa ima različna imena: Bog, Tao, Resnica, narava Bude, Absolut ... Vseeno je, kako to resničnost poimenujemo. Simboli in miti so v bistvu nejasen spomin, po njih se nekako megleno zaradi »padca duha v materijo« spominjamo pozabljene resničnosti, »otroštva«, zore človeštva, tistega, kar človek pravzaprav je božansko bitje, del Velikega Edinega. Kot zgled kvarjenja simbola nam lahko rabi pravljica o Sneguljčici in sedmih palčkih, ki ima tako kot vse pravljice, več različic. V zadnjem času žal prevladuje »racionalistična različica«. V njej Sneguljčica ne umre zaradi strupa, ki ji gaje dala čarovnica, temveč samo otrpne. Ko palčki izpustijo njeno krsto, zakašlja, izpljune košček strupenega jabolka in oživi. Za racionalni prijem je takšno dogajanje logično, saj je tudi namen racionalnega uma, da naredi pravljico »logično«. Toda s takšno razlago se bistvo pravljice uniči. V izvirni pravljici Sneguljčica umre, ker je simbolična smrt uvod v duhovno rojstvo. Prinčev poljub jo oživi, ker je ljubezen eno od najmočnejših gibal duhovnega razvoja. Če tega ne bi bilo, bi se zanemarilo bistvo tega čudovitega mita, globoko sporočilo, namenjeno nezavednemu. Lahko rečemo, da simbolizira zmaj - gledano ezoterično in samospoznavno - tako kakor vsi veliki simboli, le še ena vrata k samospoznanju. Vsi veliki simboli in veliki miti so pravzaprav samo to - simbolni prikazi vrat k spoznavanju sveta, življenja in Boga po poti samospoznavanja. Zmaj je tudi po videzu sestavljen simbol. Je pravzaprav kombinacija kače in ptiča. To dokazuje njegovo dvojno naravo; zajema dve skrajnosti, vendar hkrati tudi ves razpon možnosti med njima. Kot združitev kače in ptiča je spoj materije in duha, zemlje in neba, zgornjega in spodnjega sveta, mikro in makrokozmosa, evolucije in involucije, jina in janga ... S popolno prebuditvijo energije kundalini pride na individualni ravni do dokončnega razsvetljenja, do samouresničitve. Iz ezoteričnega zomega kota ni pravega simbola, če ne zajema obeh polov in vsega razpona možnosti med njima, in tako simbolizira združitev nasprotij, svet brez dvojnosti. Cilj duhovne evolucije človeške rase v večini ezoteričnih naukov je pravzaprav svet brez dvojnosti, vrnitev v stanje Boga, v katerem ni več dvojnosti (svetloba-tema, moško-žensko, jaz-ti, dobro-zlo, duh materija ...), ker so združene v Velikem Enem. Vsa tradicionalna alkimija je prikazana z alegorijami in simboli, zmaj pa je eden od prvih slikovnih simbolov, ki jih srečamo v alkimijskih rokopisih. Pogosto simbolizira nepopolno materijo, tako imenovano osnovno snov (materia prima), s katero se Veledelo začne. V nekaterih drugih prikazih je zmaj »brat« živega srebra. Pri tem je živo srebro duša, zmaj pa telo. Včasih zmaja istijo z živim srebrom, pri čemer ta simbolizira dušo, ujeto v telo. To je ena temeljnih postavk starih gnostikov - da je duša, božanska iskra, ujeta v telesu, in da je duhovni razvoj njena osvoboditev in vrnitev k prvotnemu izviru, iz katerega je izšla. Kristus simbolizira stanje zavesti, v katerem se človek Kristus kot zgodovinski Kristus zaveda svoje božanske narave. Zanimivo je omeniti tudi alkimijsko-gnostično razlago vloge kače v biblijski zgodbi o izgonu iz raja, ko kača po Evi pregovori Adama, naj zaužije jabolko z drevesa spoznanja; zato Adam in z njim ves človeški rod iz rajskega stanja preide v nepopolno bivanje na Zemlji, v stanje greha. Gnostično-alkimijska tradicija vso zgodbo povsem obrne in pravi, da kača, ki jo lahko poistimo z zmajem, pravzaprav pomaga, da se človek usmeri k znanju in dobi moč, da odkrije skrivnost ustvarjanja. In ko bo odkril skrivnost ustvarjanja, se bo človek lahko vrnil tja, odkoder je prišel. V resnici vse poteka oziroma ne poteka v eni točki in samo vprašanje je, ali zavest o tem obstaja ali ne. ZMAJ KOT VARUH ZAKLADA Bistven vidik simbolike zmaja, ki je posebno pomemben iz ezoteričnega zornega kota, je, daje v številnih mitih zmaj varuh zaklada. Da bi prišel do zaklada, se mora junak bojevati z zmajem in ga po hudem boju tudi premagati, ali pa mora pred zmajem rešiti devico. Ta zgodba ima velik psihološki pomen, in na to je zelo dobro opozoril Jung. Junak je v resnici zavestni jaz, ki se bojuje s senco, z instinktivnim, nezavednim delom sebe, da bi ga ozavestil in skozi proces individuacije, kakor ga imenuje Jung, včlenil v zavestni organizem. V tem pomenu je torej zmaga nad zmajem ozaveščanje sence, dvig zavesti in razširitev zavestnega jaza. Toda niti ta raven razlaganja, čeprav zelo globoka, v smislu osvetljevanja človekove narave, ni najgloblja. Pod njo je še ezoterična razlaga, po kateri je zaklad pravzaprav skrito notranje znanje ali gnoza. Zmaj je ego, namišljena struktura jaza, ki si »domišlja«, da obstaja, in ki preprečuje, da bi bitje prišlo do zaklada, ki ga nosi v sebi, da se pravzaprav sreča s samim seboj. Devica je pri tem človekova čista božanska narava, pokončanje zmaja zato, da bi se rešila devica, pa ponazarja pokončanje ega, da bi se osvobodilo čisto božansko bitje, ki prebiva v človeku. Takšni simboli zmeraj združujejo nasprotja in s tem poudarjajo, da je absolutna resničnost nad nasprotjema, v njej ni nasprotij, ker so združena v eno. Simbol zmaja nam hkrati tudi ponazarja pot duhovne involucije, pot 'padca duha v materijo' ali padanja v nezavedno. Zmaj nam torej pripoveduje gnostično zgodbo o tem, da so se bogovi spustili v materijo, v svet časa in prostora, vzroka in posledice in se tu zaigrali. Igra jih je tako pritegnila, da so sčasoma pozabili, kdo v resnici so. Ko jim je zavest o lastni božanski naravi potemnela, so ostali ujeti v iluzijo, pozabili so, da so bogovi. Poti pravzaprav ni. Pot ni nič drugega kot ozaveščanje resničnosti, takšne, kakršna je že zdaj, v tem trenutku. http://www.gape.org/gapes/prispevki/files/zmaj.htm |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |