--- Ta luč bo nekega dne eksplodirala in videli jo boste vsepovsod. Videli boste, da v njenem območju biva vse vesoljstvo. Božanska svetloba zavesti vam bo postopoma napolnila oči in videli jo boste povsod, kamor se boste ozrli. Videli boste njen sij v ljudeh, v drevju, v skalovju in v zgradbah. Videli boste dviganje in upadanje te ene in iste zavesti v vsakem miselnem valu in občutku, ki prešine vaš um; kamorkoli se bo usmeril vaš um, boste naleteli na notranjo Zavest, stvarnico življenja. Videli boste, da je v vašem Jazu zajeto vse vesoljstvo. Spoznali boste, da vse - vse neskončne menjave sveta - niso drugega, kot vaša lastna igra. Spoznali boste, da se v vsem zrcalite vi sami in da pred vami stopa vaš lastni odsev.
(Swami Muktananda, Mystery of the Mind). ---

Ko pogledamo okoli sebe, vidimo veliko stvari, človeških ravnanj in obnašanj, ki bi si jih želeli spremeniti. Vendar smo se navajeni na te pojave odzivati na napačen način, tako, da jih celo krepimo, namesto da bi jih oslabili. Ta napačen način bi lahko na najkrajši način imenovali "boj proti". Takšno ravnanje je že tako dolgo zakoreninjeno v medčloveških odnosih, da se ga je zelo težko znebiti. Že tisočletja ga prenašamo na nove rodove. Kadarkoli ima kdo vizijo, ki bi jo rad uresničil, se želi zaščititi pred nasprotovanjem drugih tako, da jim tudi sam nasprotuje. Polemike v časopisih, znanstvene in politične razprave, verska prepričanja, pa tudi (ali predvsem) osebni odnosi med ljudmi so polni dokazovanja "svojega prav" in pobijanja drugega. To seveda izzove nasprotno reakcijo in nasprotovanje se sprvrže v prepir ali celo spopad. Na enak način poskušamo doseči tudi druge cilje, npr. napredovanje v službi, pridobivanje materialnih dobrin itd.

Na svetovni ravni lahko posledice takšnega ravnanja opazujemo kot politične krize, vojne, ekonomske blokade, rasno in drugo nestrpnost, divje uničevanje naravnega bogastva in povzročanje ekoloških katastrof. V zadnjem času lahko opazujemo spremembe podnebja in porast števila naravnih nesreč povsod po svetu. Znanstveniki opozarjajo, da se temperatura ozračja dramatično povečuje zaradi človekovega uničevanja narave. Krčenje deževnih gozdov in nespametna uporaba kemičnih ter bioloških sredstev utegneta povročiti katastrofe svetovnih razsežnosti. Mestom ob morjih grozi, da bodo poplavljena zaradi topljenja ledu na tečajih. Število neurij s težkimi posledicami in trajanje sušnih obdobij se neusmiljeno povečujeta.

Ekonomija, kot jo pojmuje današnji človek, je samomorilska, kar se pozna predvsem v nekaj najrazvitejših državah. Če bi vsi ljudje živeli na način, kakršnega smo navajeni v tako imenovanem razvitem svetu, bi za preživetje potrebovali vsaj šest takšnih planetov, kot je Zemlja. Nasilno izvažanje življenjskega sloga zahodnega kapitalizma v države v razvoju je glede na prejšnji podatek sovražno dejanje proti vsemu živemu na planetu. Sodobna ekonomija uničuje živo naravo, da bi ustvarjala mrtev denar.

Davčni sistemi večine držav so krivični in zavajajoči. Kot vemo, skoraj vsi davčni sistemi odvajajo velik del sredstev, ki jih zaplenijo od državljanov, za obrambo, torej za vojsko. Vojski plačujemo v denarju in krvi. Davkoplačevalci plačujejo državo, da s pomočjo vojske pošilja njihove otroke v smrt.

Pravičnih vojn ni. Kadar velesile napadejo kakšno državo, ki jim ni všeč, navadno ne odstranijo diktatorja te države, pač pa le umorijo večje število ljudi in pahnejo državo v še večjo bedo. Kaznovani niso politični izbranci, pač pa le nedolžni ljudje. Kot pravi dr. Wayne Dyer: "Kadar v napadu na nekega samodržca pobijemo skupino kmetov, naš globlji jaz ve, da kršimo svoje najsvetejše zapovedi, ker smo vzeli v zakup smrt nedolžnih ljudi."

Vse našteto neizogibno vpliva na psihično stanje posameznika v današnjem svetu. Posameznik je usmerjen v svoj ego. Zanima ga pridobivanje materialnih dobrin in njegov položaj na družbeni lestvici. Obseden je s svojim zunanjim izgledom. Ženske, obnorele zaradi svoje telesne teže, stradajo do anoreksije samo zato, da bi se drugim zdele lepše. Večina ljudi stremi za enim samim: imeti. Tako ob bolestnem kopičenju zunanjega bogastva postaja vse revnejša duhovna, notranja plat posameznika, kar povzroča bolezenska psihofizična stanja, odvisnosti in psihosomatske bolezni.

In še bi lahko naštevali. Morda bi stanje še najlepše opisali z besedami dr. Huberta Požarnika, ki se boji, da gre pri vsem skupaj za dobro organizirano množično blaznost.

Toda iz te blaznosti se poraja nekaj novega. Tako, kot je nekoč moralo priti do velikega poka, da je nastalo vesolje v vsej svoji čudoviti različnosti, bo morala eksplodirati črna luknja človeške množične zavesti in s svojo energijo ustvariti novo. Morda smo prav zdaj priča začetku tega poka. Iz nakopičene mase črne luknje že prihajajo novi delci, nove zvezde in planeti naše zavesti.

Enega takih drobcev smo poimenovali Pozitivke, ki se razvija v nov miselni svet harmonije z vsem obstoječim, v novo zavedanje, da so nasprotja zato, da skupaj tvorijo skladno celoto. V vedenje, da se vse poraja v naših mislih, zavesti.

Planet Pozitivke ni morda še ena new age-ovska fantazma ali nekakšna manifestacija danes tolikokrat omenjane, a še večkrat nerazumljene pozitivne naravnanosti. Ta svet ni lažni teater visoke duhovnosti. Gre preprosto za harmonijo. Tukaj in zdaj.

(Miro)