NAJBOLJ ONESNAŽENO MESTO NA SVETU
BO KMALU BOGATEJŠE ZA 40.000
TAKSIJEV,
KI JIH BO POGANJAL ZRAK
Mehika
Kaj dobite, ko združite
najbolj onesnaženo mesto na svetu in novo vlado, ki imenuje kot ministra za
okolje predsedniškega kandidata Zelene stranke? Avto, ki ga poganja svež zrak
in ki izloča še čistejši zrak.
To, kar nekateri v šali
imenujejo »nočna mora Georga Busha«, je dejansko slišati kot sanje. Vendar niso
sanje. Takšno vozilo obstaja in mehiška vlada jih je naročila 40.000 ter jih namerava
uporabiti kot taksije v Mexico Cityju. Kdor je kdaj pogledal v sivo nebo katerega
od velemest v manj razvitih državah, kjer neposrednega sonca sploh več ne
vidijo, se bo te novice gotovo razveselil. In verjetno se vsi strinjamo, da se
tokrat vse skupaj dogaja tam, kjer je to najbolj potrebno.
Model TOP (Taxi Zero
Pollution) je skozi skoraj deset let dela in raziskav razvil Francoz Guy Negre,
nekdanji oblikovalec vozil Formule 1 in lahkih letal. Izum temelji na uporabi
energije kompresiranega zraka za pogon avtomobilskega motorja (tehnična izvedba
je razložena na http://www.howstuffworks.com/air-car1.htm
). Ob tem vozilo ne izloča izpušnih plinov, sistem filtrov pa zagotavlja, da porablja
onesnažen zrak in izloča očiščenega. Teža je samo 700kg, medtem ko ima motor dodatnih 35
kg.
Prototipe testirajo na
cestah od leta 1998. Vozilo lahko v urbanem okolju – kjer so dovolj hitrosti do
50 km/h – prevozi do 200 km, vendar pa lahko doseže tudi maksimalno hitrost do
100 km/h. Uporabnost modela je tako predvsem v urbanih področjih.
Polnjenje rezervoarjev bo
zahtevalo petminutni postanek na črpalki. Možno pa je tudi polnjenje s
kompresorjem na električni pogon, ki se priključi neposredno v električno
omrežje, vendar takšno kompresiranje zraka z elektriko traja približno 4 ure. Poleg
tega obstaja verzija avtomobila s kombinacijo pogona na zrak ter bencinskega
motorja. Slednji se vključi avtomatsko pri večjih hitrostih (nad 60 km/h), še
vedno pa ima zelo nizko porabo energije.
Trenutno so na voljo
trije modeli: družinski avto oziroma taksi, dostavno vozilo in tovornjak.
Cena avtomobila je v
nižjem razredu (približno 10.000 evrov brez davka) medtem ko je najbolj
privlačen za končnega uporabnika nizek strošek polnjenja. Ocenjen je na 0,76
evrov (170 tolarjev) na 100 kilometrov
( http://www.clean-vehicles.com/cleanv/news/archive/_cache/01-06-17_MDI.htm ).
Dodatna prednost je tudi
poenostavljeno, poceni vzdrževanje. Zaradi nizke obratovalne temperature
motorja je menjava (2 l rastlinskega) olja potrebna le vsakih 50.000 km.
Vendar pa samo vozilo ni
edini inovativni element pri vsej stvari. Tudi proizvodnja je bila oblikovana
tako, da je izredno preprosta, kar omogoča, da so tovarne na ključ zgrajene z
nizkimi stroški. Koncept tovarne je oblikovan kot franšiza, ki se bo preprosto
prenašala v države v razvoju in omogočala regionalno proizvodnjo. Takšna
tovarna ima kapaciteto od 2 do 4 tisoč avtomobilov na leto, zaposli pa cca 130
ljudi. Licenco so prodali številnim podjetjem: proizvodnja se je najprej začela
v dveh tovarnah v Franciji, sledila je Južna Afrika, trenutno pa se razvija v
Mehiki, na Novi Zelandiji, v Avstraliji, New Yorku, Španiji in Švici.
Vsekakor avto na stisnjen
zrak skorajda ne povzroča onesnaženja med vožnjo, vendar nekateri strokovnjaki
opozarjajo, da problema onesnaženja nismo odpravili, saj elektrarna, ki
proizvaja energijo za kompresiranje zraka, povzroča onesnaženje. Elektrarne so relativno
čiste in učinkovite v primerjavi z avtomobilskimi motorji, tako da gre za
napredek, vendar se je treba zavedati celotne slike.
Projekt tudi sicer ni
brez izzivov, med katerimi je recimo zagotovitev dovoljšne mreže črpalk za zrak.
Prav tako, kot poudarjajo nekateri okoljevarstveniki, tak tip avtomobila ne bo
zmanjšal zastojev in nesreč.
Poleg zmanjšanja
onesnaženja zraka zaradi izpušnih plinov in manjše porabe energije, ki je
posledica preprostejšega dizajna, pa ne gre zanemariti tudi dejstva, da je zrak
precej bolj 'pošteno' razporejen po svetu kot trenutni vir pogonske energije,
nafta. A vendarle, čeprav bi pričakovali, da bo takšna tehnološka inovacija na
prvih straneh vseh časopisov, se to ni zgodilo. In konec koncev je to, ali se
bo razvila masovna proizvodnja tovrstnih vozil, v veliki meri odvisno od moči peščice
transnacionalnih korporacij, ki nadzorujejo trg.
Vsekakor upamo, da bomo
kmalu lahko pisali o podobnih projektih, ki se bodo izvajali v Sloveniji. Te dni
smo lahko zasledili novico, da se mesto Maribor razmišlja o uvedbi avtobusov s
pogonom na biogorivo (s predelavo odpadnih jedilnih olj), s čimer bi se znatno
zmanšalo onesnaževanje z izpušnimi plini.
mk