Kjer se izpolnijo vse želje

Dežela, o katere zgodovini, kulturi in čaru govoriti je povsem odveč. Njena neizmerna skrivnostna moč in temperament ljudi govorita sama zase. Zato ni potrebno dodati nič k tistemu kar doživlja tisti, ki hodi po njenih cestah, poteh, stezicah in brezpotjih. Tako ne preostane nič drugega, kot vreči novec v vodnjak Trevi, v upanju na ponovno vrnitev.

Vse poti vodijo v Rim

Sinonim zgodovine svoje mogočne ruševine in ostanke rimskega imperija razprostira v središču države, približno 20 km v notranjost od Tirenskega morja na zahodu države. V kalejdoskopu historične zapuščine etruščanskih grobnic, rimskih templjev, cerkva zgodnjega krščanstva, srednjeveških zvonikov, renesančnih palač in baročnih bazilik, se zgublja na tisoče legend, ki so oblikovale mesto.
Kolosej
Amfiteater - dvojnik grškega gledališča s polkrožnim tlorisom, kjer so uprizarjali drame in tragedije - okrogle oblike, je luč sveta ugledal leta 70 n. št., odprli pa so ga šele leta 80. Od grškega gledališča ga loči dvojni obod ponovitve polkroga, ki se v odprtem prostoru prosto dviga v zrak, medtem ko je bilo grško gledališče vedno naslonjeno na kak grič, kot na naravno oporo. Splet stopnišč znotraj zgradbe je lahko sprejel okoli 50.000 oseb. Najbolj priljubljena zabava Rimljanov so bile gladiatorske igre, kjer so se posebej izurjeni sužnji borili med seboj. Poleg bojev med ljudmi, pa so tam prirejali tudi boje med ljudmi in zvermi, kar velja za najbolj okrutno igro tedanjega časa.
Vatikan
Vatikanska država je med najmanjšimi na svetu in edina svoje vrste, ker predstavlja duhovno središče krščanske vere. Svojo neodvisnost od italijanskega ozemlja je dosegla s podpisom Lateranskih pogodb 11. februarja leta 1929, zgodovino pa je pričela pisati že veliko prej, ko je dal cesar Konstantin zgraditi prvo mogočno paleokrščansko baziliko na kraju kjer je umrl sv. Peter in kjer so kot mučenci trpeli mnogi kristijani. Od tistega časa dalje so vsa dogajanja okrog Vatikana tesno povezana z zgodovino papeštva.
Beneški trg
Središče Rima in hkrati izhodiščna točka zgodovinskega odkrivanja mesta je Beneški trg - žarišče političnega, verskega in rimskega družabnega življenja. Osrednji del trga predstavlja spomenik posvečen Viktoriju Emanuelu II.
Kapitol
V antičnem Rimu versko središče, danes moralno središče, je eden sedmih gričev, na katerih se dviga mesto. S svojimi terasami odkriva obsežno panoramo in razgrinja daleč okrog po obzorju ostanke antičnega, srednjeveškega in modernega Rima. Včasih je bil Kapitol kraj najvažnejših zgodovinskih dogodkov, ki so ustvarjali slavo antičnega Rima. Imel je dva vrha - na enem je bila trdnjava posvečena boginji Junoni, na drugem vrhu pa tempelj posvečen bogu Jupitru. Ko se dvigamo po stopnišču, na levi stoji spomenik posvečen Cola di Rienzu, ljudskemu prvaku, ki je z življnjem plačal sanje, da bi Rimu vrnil slavo in veličino, ki jo je imel v republikanski dobi. V neposredni bližini je kletka, kjer hranijo volkuljo, simbol Rima.
Forum Romanum
Najvažnejše politično in družbeno središče Rima, jedro rimske omike, kjer so se v antičnem Rimu sestajali njegovi prebivalci in se pogajali o javnih in zasebnih zadevah ter delili pravico. Do razširjenega prostora, kjer stojita tudi sloviti ječi - Mamertinska ječa (antični rimski zapor, kjer so umrle zgodovinske osebnosti) in Tullijanova ječa - vodi stebrišče rimskih božanstev. Sveta cesta - Via Sacra -, ki vodi do Romulovega templja, je ime dobila, ker sta po njej hodila Romulus in Titus Tatius po sklenjeni prijateljski pogodbi.
Katakombe
Vzdolž Apijske ceste, ki vodi mimo cerkve Domine quo vadis (Gospod, kam greš?) pridemo do katakomb sv. Katalista, kraja kjer so se skrivali prvi kristijani. Nedaleč stran ležijo še judovske katakombe in Domitiline, katakombe sv. Sebastijana, odcep ceste Appia Pignatelli pa vodi do katakomb Prestata.
Španski trg
Barvitost in očarljivost okoliških hiš, ki ga obdajajo, je tisto kar je ta trg naredilo enega najbolj znanih rimskih trgov. Že nekaj let ostaja njegova zunanja podoba nespremenjena in prav zato je kraj privlačen in zanimiv za raznorazna srečanja najrazličnejših umetnikov, popotnikov in domače mladine. Od tod vodijo najbolj znane in najbolj elegantne rimske ulice kot so via Condotti s slovito kavarno Caffe Greco (ki izhaja iz 18. stol. in je postala središče intelektualnega življenja v Rimu), via Frattina, via di Babuino, ki slovi zaradi velikega števila zasebnih galerij ter slovita via Margutta, posebej priljubljena pri umetnikih. Najlepši in najbolj poznani del trga je slovito stopnišče imenovano Trinita dei Monti.
Panteon
Mogočni tempelj posvečen vsem bogovom so zgradili na željo M. Agripe, kakor tudi navaja napis na zunanji strani nad stabriščem. Gre za umetniško stvarino helenistične vrste, ki jo odlikuje valjasta gmota s preddverjem, ki je naslonjeno na stebre in pokrito s slemenskim čelom. Znotraj ima stavba okrogel tloris in kupolo. V notranjosti so tudi grobovi različnih zgodovinskih oseb in umetnikov, med njimi tudi Rafaelov grob.
Angelski grad
Mogočna stavba krožne oblike ob bregu Tibere, kjer so bili zaprti sami veliki ljudje rimske zgodovine. Poleg ječe pa je grad služil tudi kot pribežališče papežem in vladarjem. Danes je v njem muzej, ki hrani zbirke orožja, listine o zgodovini gradu, njegovi graditvi in predelavah.

Firence - zibelka umetnosti

V samem središču idilične gričevnate province Toskane leži srednjeveško mesto Firence. Svoj zgodovinski vrh je kraj dosegel v 15 stol. pod vladavino družine Medici (največjih italijanskih bankirjev 15. stol., ki so imeli svoje podružnice v Franciji, Angliji, na Nizozemskem in v Italiji). Mesto je služilo kot pomembno trgovsko središče za preprodajo volne, ki so jo uvažali iz arabskih dežel. Razcvet, ki so ga Firence v tem času doživele, je privabil številne svetovno znane umetnike: Leonarda da Vincija, Michelangela, Donatella, Botticellija in druge.
Z gospodarskim razcvetom pa je rasla tudi politična moč Firenc in posledično do raznih političnih sporov. Tako so vladajoči družino Medici in Strozzi izgnali iz mesta. Umetnost vladanja tedanjih Firenc je nazorno opisal tudi znameniti Macchiavelli, v svoji knjigi Vladar, kar je tudi njega izgnalo iz mesta. Tudi umetniki so bili žrtve tedanje vladavine. Tako je bil mesto primoran zapustiti tudi Michelangelo, ki je ravno v tistem času izklesal znameniti kip Davida, ki naj bi bil simbol republike in varovanja meščanov pred vladarjem. Podobna usoda je doletela tudi Danteja, ki se je v Firencah rodil, odraščal in srečal svojo nesojeno ljubezen Beatrice, danes pa ostaja največji ponos Italijanov.
Piazza del Duomo
Še danes največja renesančna cerkev na svetu, ki so jo začeli graditi okoli leta 1300, dokončali pa šele čez približno 170 let. Ta florentinska katedrala je preplet renesančne in novodobne arhitekture. Z gradnjo je pričel Arnolfo di Cambio, dokončal pa jo je Filippo Brunelleschi. Kupola v detajlih ni klasična, razen v nazadnje dodanih sestavinah - lanterni in štirih polkrožnih eksedrah, ki učinkujejo kot oporniki okrog tamburja. Z vrha kupole je mogoč čudovit razgled na vse mesto.
Palača Uffizzi
Ena najstarejših galerij na svetu, kjer so na ogled renesančne umetnine največjih mojstrov, kot so Botticelli, Tizian, Michelangelo.
Ponte Vecchio
Znameniti most iz 14. stol. je prežet z malimi uličnimi prodajalnami najrazličnejših umetnin in spominkov, zlata in srebra. Most je edini, ki je vzdržal uničenje II. svetovne vojne.