Kjer se izpolnijo vse želje
Dežela, o katere zgodovini, kulturi in čaru govoriti je povsem odveč. Njena neizmerna skrivnostna moč in temperament ljudi govorita sama zase. Zato ni potrebno dodati nič k tistemu kar doživlja tisti, ki hodi po njenih cestah, poteh, stezicah in brezpotjih. Tako ne preostane nič drugega, kot vreči novec v vodnjak Trevi, v upanju na ponovno vrnitev.
Vse poti vodijo v Rim
Sinonim zgodovine
svoje mogočne ruševine in ostanke rimskega imperija razprostira v središču
države, približno 20 km v notranjost od Tirenskega morja na zahodu države.
V kalejdoskopu historične zapuščine etruščanskih grobnic, rimskih templjev,
cerkva zgodnjega krščanstva, srednjeveških zvonikov, renesančnih palač in
baročnih bazilik, se zgublja na tisoče legend, ki so oblikovale mesto.
Kolosej
Amfiteater - dvojnik grškega gledališča s polkrožnim tlorisom, kjer so uprizarjali
drame in tragedije - okrogle oblike, je luč sveta ugledal leta 70 n. št.,
odprli pa so ga šele leta 80. Od grškega gledališča ga loči dvojni obod ponovitve
polkroga, ki se v odprtem prostoru prosto dviga v zrak, medtem ko je bilo
grško gledališče vedno naslonjeno na kak grič, kot na naravno oporo. Splet
stopnišč znotraj zgradbe je lahko sprejel okoli 50.000 oseb. Najbolj priljubljena
zabava Rimljanov so bile gladiatorske igre, kjer so se posebej izurjeni sužnji
borili med seboj. Poleg bojev med ljudmi, pa so tam prirejali tudi boje med
ljudmi in zvermi, kar velja za najbolj okrutno igro tedanjega časa.
Vatikan
Vatikanska država je med najmanjšimi na svetu in edina svoje vrste, ker predstavlja
duhovno središče krščanske vere. Svojo neodvisnost od italijanskega ozemlja
je dosegla s podpisom Lateranskih pogodb 11. februarja leta 1929, zgodovino
pa je pričela pisati že veliko prej, ko je dal cesar Konstantin zgraditi prvo
mogočno paleokrščansko baziliko na kraju kjer je umrl sv. Peter in kjer so
kot mučenci trpeli mnogi kristijani. Od tistega časa dalje so vsa dogajanja
okrog Vatikana tesno povezana z zgodovino papeštva.
Beneški trg
Središče Rima in hkrati izhodiščna točka zgodovinskega odkrivanja mesta je
Beneški trg - žarišče političnega, verskega in rimskega družabnega življenja.
Osrednji del trga predstavlja spomenik posvečen Viktoriju Emanuelu II.
Kapitol
V antičnem Rimu versko središče, danes moralno središče, je eden sedmih gričev,
na katerih se dviga mesto. S svojimi terasami odkriva obsežno panoramo in
razgrinja daleč okrog po obzorju ostanke antičnega, srednjeveškega in modernega
Rima. Včasih je bil Kapitol kraj najvažnejših zgodovinskih dogodkov, ki so
ustvarjali slavo antičnega Rima. Imel je dva vrha - na enem je bila trdnjava
posvečena boginji Junoni, na drugem vrhu pa tempelj posvečen bogu Jupitru.
Ko se dvigamo po stopnišču, na levi stoji spomenik posvečen Cola di Rienzu,
ljudskemu prvaku, ki je z življnjem plačal sanje, da bi Rimu vrnil slavo in
veličino, ki jo je imel v republikanski dobi. V neposredni bližini je kletka,
kjer hranijo volkuljo, simbol Rima.
Forum Romanum
Najvažnejše politično in družbeno središče Rima, jedro rimske omike, kjer
so se v antičnem Rimu sestajali njegovi prebivalci in se pogajali o javnih
in zasebnih zadevah ter delili pravico. Do razširjenega prostora, kjer stojita
tudi sloviti ječi - Mamertinska ječa (antični rimski zapor, kjer so umrle
zgodovinske osebnosti) in Tullijanova ječa - vodi stebrišče rimskih božanstev.
Sveta cesta - Via Sacra -, ki vodi do Romulovega templja, je ime dobila, ker
sta po njej hodila Romulus in Titus Tatius po sklenjeni prijateljski pogodbi.
Katakombe
Vzdolž Apijske ceste, ki vodi mimo cerkve Domine quo vadis (Gospod, kam greš?)
pridemo do katakomb sv. Katalista, kraja kjer so se skrivali prvi kristijani.
Nedaleč stran ležijo še judovske katakombe in Domitiline, katakombe sv. Sebastijana,
odcep ceste Appia Pignatelli pa vodi do katakomb Prestata.
Španski trg
Barvitost in očarljivost okoliških hiš, ki ga obdajajo, je tisto kar je ta
trg naredilo enega najbolj znanih rimskih trgov. Že nekaj let ostaja njegova
zunanja podoba nespremenjena in prav zato je kraj privlačen in zanimiv za
raznorazna srečanja najrazličnejših umetnikov, popotnikov in domače mladine.
Od tod vodijo najbolj znane in najbolj elegantne rimske ulice kot so via Condotti
s slovito kavarno Caffe Greco (ki izhaja iz 18. stol. in je postala središče
intelektualnega življenja v Rimu), via Frattina, via di Babuino, ki slovi
zaradi velikega števila zasebnih galerij ter slovita via Margutta, posebej
priljubljena pri umetnikih. Najlepši in najbolj poznani del trga je slovito
stopnišče imenovano Trinita dei Monti.
Panteon
Mogočni tempelj posvečen vsem bogovom so zgradili na željo M. Agripe, kakor
tudi navaja napis na zunanji strani nad stabriščem. Gre za umetniško stvarino
helenistične vrste, ki jo odlikuje valjasta gmota s preddverjem, ki je naslonjeno
na stebre in pokrito s slemenskim čelom. Znotraj ima stavba okrogel tloris
in kupolo. V notranjosti so tudi grobovi različnih zgodovinskih oseb in umetnikov,
med njimi tudi Rafaelov grob.
Angelski grad
Mogočna stavba krožne oblike ob bregu Tibere, kjer so bili zaprti sami veliki
ljudje rimske zgodovine. Poleg ječe pa je grad služil tudi kot pribežališče
papežem in vladarjem. Danes je v njem muzej, ki hrani zbirke orožja, listine
o zgodovini gradu, njegovi graditvi in predelavah.
Firence - zibelka umetnosti
V samem središču
idilične gričevnate province Toskane leži srednjeveško mesto Firence. Svoj
zgodovinski vrh je kraj dosegel v 15 stol. pod vladavino družine Medici (največjih
italijanskih bankirjev 15. stol., ki so imeli svoje podružnice v Franciji,
Angliji, na Nizozemskem in v Italiji). Mesto je služilo kot pomembno trgovsko
središče za preprodajo volne, ki so jo uvažali iz arabskih dežel. Razcvet,
ki so ga Firence v tem času doživele, je privabil številne svetovno znane
umetnike: Leonarda da Vincija, Michelangela, Donatella, Botticellija in druge.
Z gospodarskim razcvetom pa je rasla tudi politična moč Firenc in posledično
do raznih političnih sporov. Tako so vladajoči družino Medici in Strozzi izgnali
iz mesta. Umetnost vladanja tedanjih Firenc je nazorno opisal tudi znameniti
Macchiavelli, v svoji knjigi Vladar, kar je tudi njega izgnalo iz mesta. Tudi
umetniki so bili žrtve tedanje vladavine. Tako je bil mesto primoran zapustiti
tudi Michelangelo, ki je ravno v tistem času izklesal znameniti kip Davida,
ki naj bi bil simbol republike in varovanja meščanov pred vladarjem. Podobna
usoda je doletela tudi Danteja, ki se je v Firencah rodil, odraščal in srečal
svojo nesojeno ljubezen Beatrice, danes pa ostaja največji ponos Italijanov.
Piazza del Duomo
Še danes največja renesančna cerkev na svetu, ki
so jo začeli graditi okoli leta 1300, dokončali pa šele čez približno 170
let. Ta florentinska katedrala je preplet renesančne in novodobne arhitekture.
Z gradnjo je pričel Arnolfo di Cambio, dokončal pa jo je Filippo Brunelleschi.
Kupola v detajlih ni klasična, razen v nazadnje dodanih sestavinah - lanterni
in štirih polkrožnih eksedrah, ki učinkujejo kot oporniki okrog tamburja.
Z vrha kupole je mogoč čudovit razgled na vse mesto.
Palača
Uffizzi
Ena najstarejših galerij
na svetu, kjer so na ogled renesančne umetnine največjih mojstrov, kot so
Botticelli, Tizian, Michelangelo.
Ponte Vecchio
Znameniti most iz 14. stol.
je prežet z malimi uličnimi prodajalnami najrazličnejših umetnin in spominkov,
zlata in srebra. Most je edini, ki je vzdržal uničenje II. svetovne vojne.