Novo kraljestvo (1570-1085 pr. n. št.) je nastalo po zmagi tebanskih sil nad hiksovskimi vladarji v Egiptu. Novo kraljestvo je bilo imperij, ki se je razprostiral od severnega Sudana do Sirije in je bil ena izmed velesil starodavnega sveta. Središče so bile sprva Tebe in kasneje Memfis. Boga, ki so ga častili v Tebah, Amuna, so povzdignili v vrhovno božanstvo kraljestva in ga izenačili s sončnim bogom Rajem z imenom Amon-Ra, kraljem bogov. Novo kraljestvo je povzročilo razcvet kulture in celotnega imperija. Faraoni so ponovno pridobili absolutno oblast. Od 18. do 20. dinastije (1550 - 1150 pr. n. št.) je bil Egipt velesila na celotnem ozemlju S Afrike in Bližnjega Vzhoda. Karnaški tempelj je postal pomemben simbol moči imperija. S širitvijo države se je tempelj večal in večal - vsak uspešen faraon 18. in 19. dinastije je dodal svoje sobane, strop, hieroglife na stebrih...

Amenofis III. - bil je faraon Novega kraljestva, vladal je 1417 pr. n. št. Za časa njegovega vladanja je država Egipt dosegla svoj vrhunec. V Luksorju je dal zgraditi mogočni tempelj, od katerega pa sta danes ostala le še kipa Memnonov.

Amenofis IV. - bil je vladar t. i. Novega kraljestva, ki se je prepiral z duhovščino glede boga Amon-a (vodilnega boga Teb) in si zato nadel ime Akenaton v čast Aton-a (bog sonca; druga podoba Ra-ja; značilen disk na glavi). Akenaton in njegova žena Nefertiti sta bila tako predana čaščenju boga Atona, da sta ustanovila novo prestolnico Akhetaten, ki je bila posvečena izključno čaščenju enega boga - Atona. Nekateri zgodovinarji menijo, da je šlo za prve oblike monoteizma. Po Akenatonovi smrti so duhovniki uničili vse sledi monoteističnega verovanja in njegovega vladanja. Tudi Karnaški tempelj je posvečen bogu sonca. Starodavni kult sončnega boga Raja je zatemnil vzpon boga Amona, dokler ni Ehnaton skušal zatreti čaščenje vseh bogov razen Raja. Sončnega boga so upodabljali v obliki Atona ali sončne oble.

Nefertiti - beseda pomeni 'lepa ženska'; Bila je egipčanska kraljica, žena faraona Akenatona, s katerim sta častila boga Atona. Uvedla sta mnoge spremembe glede verovanja, umetnosti in kulture. Opravljala je duhovniški poklic, ki je bil do takrat rezerviran izključno za moški spol. Iz prestola jo je izrinila ena izmed njenih šestih hčera, po imenu Meritaten.

Tutankamon - je bil Akenatonov zet in je na prestol prišel s poroko. Uklonil se je političnim pritiskom, se odrekel Akenatonovi veri, se vrnil v Tebe in obnovil čaščenje Amona in drugih bogov. Vladal je le devet let in zelo mlad okrog leta 1340 pr. n. št. umrl.

Hačepsut (vladala ok. 1503-ok. 1482 pr. n. št.) je bila ena izmed redkih žensk v zgodovini Egipta, ki se je proglasila za faraona. Za časa njenega vladanja Egipt ni vodil nobene vojne, močno pa se je razvila trgovina, tudi preko meja. Bila je žena in polsestra Tutmozisa II., ki svojemu soprogu ni rodila nobenega sina. Po njegovi smrti so posadili na prestol otroka neke priležnice, Tutmozisa III. (vladal ok. 1504-1450 pr. n. št.), in mu bržkone namenili poroko z njegovo polsestro. Vendar je kasneje njegova mečeha Hačepsut zasedla prestol in vladala skupaj z nemočnim Tutmozisom III. Po njeni smrti je Tutmozis III. zares zavladal in si z vrsto bojnih pohodov takoj podjarmil majhna palestinska kraljestva in večino Sirije. Dokončal je tudi osvajanje Nubije in jo zavzel prav do Napate. Vladarji, ki so mu sledili, so to osvojevalno politiko nadaljevali.