planeti
planeti
Izjemno razgibana ustvarjalna pot Mirande Rumine obsega mnogotera področja izražanja. Predvsem je v zadnjem desetletju z najrazličnejšimi odmevnimi projekti opozorila nase kot multimedijska osebnost.
Gotovo je eden izrazitejših segmentov njene ustvarjalnosti likovno področje, znotraj katerega lahko za tokratno razstavo govorimo o vsaj dveh vodilnih smereh - o slikarstvu in oblikovanju stekla.
Avtorica doživlja in pojmuje umetnost kot izvenčasno idejo, kot univerzalno energijo in večno silo, na višji duhovni ravni. Iz sveta narave, človeštva in lastnih doživetij je nastal svojevrsten medij sodobne komunikacije, metaforično in simbolno prežet likovni jezik. Vedno jo je zanimal človek in njegov duhovni svet ter položaj v okolju, kar se v delih odraža kot močna refleksija preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V značilnostih form, barv in figurativnih sporočil se naslanja na spiritualnost, simbolnost obredja in na prvobitnost. Z ustvarjanjem samosvoje likovne govorice gradi osebno mitologijo, vrača se v misterij geneze, v kozmične in v ezoterične razsežnosti. S svojo specifično ikonografijo je izoblikovala lasten duhovni prostor - ponotranjeni svet prizorov, skozi katere sporoča svoje doživljanje, odkrivanje in videnje sveta.
Miranda Rumina razkriva svojo globoko razmišljajočo naravo in svoje delo predstavlja kot vzajemen dialog med materijo, simboli in čustvi. Ves čas si postavlja nove izzive, poskuša najti nove rešitve, zato ostaja individualna raziskovalka tehničnih možnosti, občutljiva posrednica doživetij in opazovanj. V iskanjih globljega, duhovno poudarjenega sporočila poskuša vstopiti tudi onkraj vidnega, fizičnega in realnega - v intimne in svobodne prostore, kjer delujejo drugačne, metafizične ravni bivanja. Zanima jo v lepoto potopljena neznana stran sveta, svetloba brezčasja in neminljivost angelov, srečanje s podobami absolutnega in božansko pojmovanega izvora stvarstva. Skozi svoje vizije in senzibilno govorico obuja spomine na pradavnino, na kulturo starodavnosti, na kultne prostore, relikviarije in svetišča, ki se transformirajo v stanje sodobnega eksperimenta. Zazrta v klasično lepoto odide še dlje, v kozmos, kjer odkriva planete in ozvezdja. Pot je postala neskončno vznemirljiva, vodi jo velika ustvarjalna domišljija. Tako sta nastala med drugim dva ločena, vendar tudi medsebojno dopolnjujoča se in vsebinsko povezana ciklusa - slike in stekleni objekti - uglašena na tematiko kozmosa oziroma planetarnih simbolov. V letih 1996/97 je nastal ciklus akrilnih slik (za to priložnost je v izboru devet alegoričnih upodobitev). Avtorica je posegla po zanimivih kombiniranih tehnikah, vstopila je tudi v prostor. Slike na platnih so postale izrazito reliefne, večplastne, vsebinsko še bolj polne ter bogate v preobrazbah barve in forme. Personifikacije planetov, Lune, Sonca in ozvezdij so poetične pripovedi, ki odstirajo tančice nedosegljivega sveta.
Miranda Rumina se je s svojimi steklenimi stvaritvami že večkrat uspešno predstavila, saj je oblikovanju stekla dala specifičen in svojstven pomen. Najnovejši ciklus izvirnih steklenih objektov Planeti (tokrat bo predstavljen prvič) pa nemalo preseneča, in to v različnih pogledih. V upodobitvah enajstih steklenih eksponatov - krogel - se je, še posebej pozorno, spet približala skrivnostnemu prostoru (ne)znanega delčka vsemirja. Poglobljeno je preučila različne znanosti, pa tudi mitologijo in še veliko druge literature - raziskala je skratka vse, kar ji je pomagalo uresničiti zahteven proces nastajanja steklenih mojstrovin.
V krogli, ki ima velik simbolni pomen, je zapisana zgodba stvarstva. Krog in krogla predstavljata večnost in popolnost, saj krogla predstavlja (tudi v kozmogoniji in po Platonovi razlagi) celotno vesolje. Steklene krogle so postale avtoričina čarobna prispodoba za rojstvo mikrokozmosa. V navidezno krhkih, skoraj lebdečih in prosojnih kristalnih telesih, razkriva svetloba svoj magični fluid. Avtorica je v tehnološko in tehnično zahtevnem procesu oblikovanja pri vsakem planetu posebej tankočutno sledila njegovim razpoznavnim elementom in značilnostim. Skušala se je približati nememu gibanju - v površinskih in notranjih strukturah, v barvnih poudarkih, v volumnu in formah (na primer značilni obroč Jupitra in Saturna). Zdaj je osončje je zaživelo v zgoščeni abstraktni prosojnosti, v sugestivnih vizijah in izsanjanih podobah najglobljih čutenj.
Steklo kot čista, najžlahtnejša krhka snov, pa tudi kot trdno, obstojno ter uporabno gradivo je voljno oblikovanja le pod izkušenimi rokami občutljivega ustvarjalca. Tako je tudi ta ciklus nastal v bogati tradiciji Steklarske šole v Rogaški Slatini, kjer umetniki in mojstri steklarstva ustvarjajo čudovite umetnine in vrhunsko oblikovane uporabne izdelke.
Srečanje s stvaritvami Mirande Rumine pomeni tudi srečanje s posebno ambientalno dovršenostjo, saj so ravno prostorske postavitve eksponatov poudarek celotnega likovnega sporočila. Vsakokratna izvirna avtorska postavitev, ki se ji praviloma pridružuje tudi oblikovanje, ustvarja specifično dojemanje in sprejemanje umetničinega dela. Razpoznavamo jo kot tenkočutno osebnost, ki nas zna iz kaotične stvarnosti popeljati novim razsežnostim naproti, v atmosfero harmonije, kjer je dovolj prostora za srečanja z drugačnimi svetovi.
Polona Škodič