O oraklju

Potreba po pomo‹i, ki jo ‹loveku nudi orakelj, sega tako dale‹ kot sama civilizacija, le na‹ini so se s ‹asom spreminjali. Neko‹ je bilo prerokovanje izjemno cenjena sposobnost in preroki, vidci ali kakor koli ìe jih imenujemo, so bili redki in nadvse spoätovani izbranci. Svojemu delu so bili popolnoma predani, imeli so ogromno posebnega znanja in k njim so hodili po nasvet tudi najuglednejäi ljudje, veliki vojskovodje in vladarji. Danes pa ima prerokovanje Ð vsaj v naäem delu sveta Ð za ve‹ino slabäalen prizvok. Delno zaradi mnogih laìnih "prerokov" in delno zaradi civilizacije, ki verjame le v razumske argumente. A na‹in, ki ga uporablja orakelj, se razumskemu dojemanju izmika. Orakelj namre‹ deluje po ‹isto druga‹nem na‹elu. Eni mu re‹ejo intuicija. Jung pa to imenuje Òrelativna hkratnostÓ. Prerokba namre‹ temelji na tem, kar vedno je in kar ne te‹e, ker je izven‹asno. Orakelj torej na podlagi vpogleda v tisto ve‹no, kjer je vse hkrati in kjer je vse povezano z vsem, pozna tokove dogajanja ter vidi razli‹ne vidike in pomene situacije. Zaradi tega je pogled v prihodnost ali celosten pregled nad situacijo sploh mogo‹. In zaradi takäne kompleksnosti je za konkretno vpraäanje, ki za odgovor potrebuje pogled z dolo‹enega staliä‹a, nujna äe pravilna razlaga. Pojasnjuje pa lahko tisti, ki ima dober vpogled.
Prerokovanje je bilo od nekdaj obredno dejanje. Obred je namre‹ mediju pomagal prestaviti se v stanje, v katerem je bil omogo‹en vpogled v potek usode Ð kot so najraje rekli tistemu ve‹nemu, kar uravnava ìivljenje posameznika in univerzuma. V drugem tiso‹letju pred naäim ätetjem so na primer v Aziji, pa tudi ponekod drugod po svetu, za prerokovanje uporabljali kosti in ìelvje oklepe. Ko so jih obredno ìgali, so se na njih naredile razpoke, iz katerih so potem razbirali namige boìanskih sil in z njihovo pomo‹jo usmerjali spraäevalce. Iz te tradicije je nastala znana Knjiga premen (ki je v osnovi prerokovalski priro‹nik, a je v resnici äe veliko ve‹). Temelji na heksagramih Ð stolpcih, sestavljenih iz pretrganih in nepretrganih ‹rt, ki so abstrakcija prej omenjenih razpok.
Obred ob takänem prerokovanju je bil sveto dejanje. Posve‹eni je ob sebi priìgal kadilo, sedel obrnjen proti jugu (jug predstavlja svetlobo, ki pove‹uje jasnost) ter predse poloìil petdeset rmanovih stebelc (rman je veljal za sveto rastlino). Stebelca je prijel v desno roko in z njimi po‹asi trikrat zakroìil skozi dim kadila. Namen tega je bil, da se je vpraäanje v miru izoblikovalo v vsej svoji jasnosti. Nato se je za‹elo precej zapleteno prelaganje in ätetje stebelc. Na koncu je bilo treba rezultat ätetja äe interpretirati, kar je zahtevalo enako zbranost kot sam obred in poleg tega äe odli‹no poznavanje sistema heksagramov.
V stari Gr‹iji so bila za posvetovanje z usodo najpomembnejäa prero‹iä‹a, v katera so ljudje hodili po pomo‹ k prerokom, boìjim izbrancem. Ti so vsak na nekoliko druga‹en na‹in prihajali v stik s silami, ki so jim razjasnile sedanjost ali razodele prihodnost. Sve‹enica Pitija iz Apolonovega templja v Delfih je prerokovala tako, da je sedela na trinoìnem stolu nad zemeljsko razpoko, iz katere so izhajale omamljajo‹e pare. Pod njihovim vplivom je govorila nepovezane stavke, ki so izraìali voljo bogov. Razloìiti pa si jih je moral spraäevalec sam. Stari Grki so znamenja prihodnje dobre ali zle usode razbirali tudi tako, da so opazovali ptice, na primer njihov let. ‰e je ptica priletela z leve strani in je letela visoko in se ni ustavila, dokler ni v daljavi izginila iz vidnega polja opazovalca, je bilo to dobro znamenje. V nasprotnem primeru je bilo znamenje svarilo pred neugodnimi dogodki ali razpleti.
Danes so med najbolj razäirjenimi na‹ini prerokovanja branje iz razli‹nih vrst kart, iz kavne usedline ali z dlani, ali pa obisk jasnovidca, ki lahko napoveduje prihodnost brez tovrstnih pripomo‹kov. Poleg tega pa Ð kot je danes vse znanje v knjigah in elektronskih medijih dostopno vsakomur Ð so tudi oraklji prilagojeni tako, da so lahko na voljo vsakomur. Koliko si bo znal kdo z njimi pomagati in koliko jih bo razumel (spet tako kot z znanjem v knjigah), pa je odvisno od posameznika. Za pravilno razumevanje odgovora, ki ga da orakelj, pa je treba za za‹etek upoätevati vsaj en predpogoj Ð jasno zastavljeno vpraäanje. Pravi odgovor lahko dobite le na pravilno zastavljeno vpraäanje.

108 koanov kot orakelj

Da si boste laìje predstavljali, kako ti slikovni koani delujejo kot orakelj in kako jih uporabljati, vam dajemo nekaj okvirnih napotkov. Podrobnosti boste odkrili sami, saj orakelj govori vsakemu nekoliko druga‹e.
Prvo opozorilo je: ne spraäujte nepomembnih stvari in ne preizkuäajte oraklja kar tako, ker vam bo dal nesmiselne ali zavajajo‹e odgovore. Ob njem se seveda lahko zabavate, toda hkrati ga jemljite zares.
Lahko si izberete le eno karto (in po potrebi za natan‹nejäe pojasnilo äe kakäno), lahko pa jih povle‹ete ve‹ in jih zloìite v vrsto ali kakor koli se vam zdi primerno. Sami izberite zase in za vpraäanje najprimernejäi na‹in. Kakor koli ìe Ð pomembno je, da to storite äele, ko imate vpraäanje jasno izoblikovano. Zavedajte se tudi tega, kaj ìelite z odgovorom dose‹i. ‰e vaäa namera ni jasna, vam orakelj ne more dati jasnega odgovora.
Ne veìite se samo na besede, a kljub temu vedno dobro razmislite o njihovem pomenu. Besedilo je le del, ki tvori celoto äele skupaj s sliko in ätevilko. Pri ätevilki si pomagajte z numerologijo in upoätevajte tudi, kaj to ätevilo pomeni vam. Te kartice namre‹ delujejo zelo subjektivno. (Kdo äe ima o vas toliko podatkov kot vi sami?) Ko si ogledujete sliko, poskusite biti ‹im bolj umirjeni in jasnih misli. In ves ‹as imejte v zavesti vpraäanje in njegov namen. Drìite sliko v rokah, opazujte jo, zaznajte, kakäne ob‹utke vzbuja v vas. Kaj je na sliki? Kaj vam pomenijo barve? Kaj sporo‹a kompozicija? Na kaj vas spominja slika kot celota in na kaj njeni posamezni deli? Vas v sploänem privla‹i ali morda odbija?
Tako dobivajte ‹im bolj celosten vtis o slikovnem koanu, in ne pozabite na vpraäanje in njegov namen. Pri ob‹utkih in sporo‹ilih poskuäajte sproti ugotoviti, kako je to povezano z vaäim vpraäanjem. Dajte si duäka in raziskujte!
ëelimo vam veliko jasnih odgovorov, pravilnih odlo‹itev in novih spoznanj. In ob vsem tem äe ogromno zabave.
Tako, sedaj lahko za‹nete. Kaj vas torej najprej in zares zanima?

Mateja Bartol