Anglija ogroža Evropo, saj so v največji meri prav pri njih krmili rastlinojede krave z živalskimi odpadki. Preden govedo naložijo na tovornjake, jih zbirajo v ogromnih hlevih, ki stojijo na cerkvenih zemljiščih v pristanišču Dover.

Nemška osrednja televizija ZDF je imela oktobra in novembra pet-delno tedensko oddajo o odnosu do živali v svetovnih religijah pod naslovom O ljubljenih in drugih živalih.

Prva oddaja Ječanje goveda je prikazala pretresljive podobe iz cerkvene zgodovine: živali so za uradno teologijo, vključno novega katekizma počlovečene ali pa demonizirane, človeku v korist samo kot nečuteči stroji, brez pameti, brez duše, brez pravic.

Posamezni kristjani zbirajo zavržene, pohabljene, iz laboratorijev odkupljene živali ob popolnem preziranju s strani cerkve.
Leta 1824 so kristjani ustanovili v Angliji prvo društvo za zaščito živali, v Nemčiji ga je ustanovil 20 let pozneje župnik Knapp.

Največji zaščitniki živali so bili verni ljudje: Frančišek Asiški, Mahatma Gandhi, Buda, Arthur Schopenhauer, Albert Schweitzer, Leonardo da Vinci, Lev Tolstoj, Richard Wagner.

Zvezdnik katoliške teologije Tomaž Akvinski (1225-1274), ki je tudi ženskam odrekal dušo, pa je učil, da morajo biti živali zaradi pajdašenja z demoni strogo kaznovane. Nešteto jih je bilo obsojenih na smrt in sežganih na grmadah. V Franciji so leta 1394 na smrt obsodili prašiča, ker je požrl - "sveto" hostijo.
Angležinja Giulia nese vsak torek na cerkveni urad za prevoz goveda vprašalnike, kdaj bodo nehali z nečendnim poslom.

Pred kamero so vrata zaprli - cerkev dela v temi, prav tako kot nalagajo govedo v Doverju - ponoči.

Veliki mistiki so vključevali v svojo pokončno moralno držo ljubezen, sočutje do vseh živih bitij. In Jezus Kristus nikakor ni bil izjema.
Kaj vemo o njem? Veliko več, kot nam o tem priča zgoraj imenovana uradna antropo- in geo- centrična uradna cerkev, ki je iz Biblije skušala izločiti vse, kar spominja na realno držo prakristjanov do čutečega stvarstva.

Prerok Izaija je rekel: "Kdor zakolje vola, je kakor, če bi ubil človeka; kdor žrtvuje ovco, je kakor, če bi prerezal psu vrat.".
Njegove besede so prevedli: "Bike žrtvujejo, hkrati pa človeka ubijajo; drobnico darujejo, hkrati pa psu tilnik lomijo" (66,3).
Najnovejši prevod Biblije v slovenščini pa se glasi: "Kdor kolje vola, ubija človeka, kdor žrtvuje ovco, lomi tilnik psu."
K temu komentar slovenskih prevajalcev: "Prerok obsoja lažno bogoslužje: pri vsaki dvojici omenja na prvem mestu pristno daritev, na drugem pa primes, ki daritev sprevrača v gnusobo."
Takih sprenavedanj ob Bibliji kar mrgoli.

Ciprski škof Epifanij je leta 377 objavil Panarij - seznam 70 krivoverstev. Za njega je bil najjasnejši znak krivoverstva - vzdržanje od krvave prehrane.
Prav od njega izvemo še kar največ o ebionitih (revnih, ubogih), ki so bili židovski prijatelji, sorodniki in učenci Nazorejca, največjega predstavnika tistih mistikov, ki so imeli zaobljubo, da ne bodo nikdar jedli mesa in pili alkohola.

Ebionitski evangelij je bil prvi, nazorejski pa je bil isti z drugim imenom ali pa tistemu sličen. Nazorejec ponovno izjavlja, da je prišel odpravit vse krvave daritve in da ne bo konec nesreč v človeštvu, dokler se ne spravimo z vsemi, ki imajo nesmrtno dušo. Moj dobri znanec Mario Canciani, ki ima vsako nedeljo bogoslužje tudi z živalmi tik pred Vatikanom (San Giovanni dei Fiorentini) je za zgoraj omenjeni nemški dokumentarec rekel, da se je Kristus dal križati kot zadnje nedolžno jagnje, v znak, da so tudi živali nedolžne. Na smrt so ga obsodili, takoj ko je prepovedal tempeljsko in seveda vsako klanje živali. Da je križanje po modrem naklepu preživel, pa še poveča njegovo veličino.

V današnji obliki je sestavil Biblijo sv. Hieronim, menda rojen nekje v naših krajih. Ta dokazuje v svoji, v noben moderni jezik prevedeni knjigi Contra Jovinianum, da je Kristus povezal konec z začetkom (on je zato alga in omega, a in ž) in prepovedal vsako ubijanje živali, tako kot je bilo to prepovedano na začetku Adamu in Evi (C.Jov.II,31), ki sta dobila v raju en sam zakon, naj se namreč prehranjujeta izključno s sadeži (Geneza 1,29). Polovica Hieronimove knjige govori o tem, da Biblija, filozofi in osveščeni zastopniki raznih narodov in religij prepovedujejo uživanje živalskega mesa.

Angelež Colin Spencer je zbral ogromno zgodovinskih virov, ki to potrjujejo, v knjigi The Heretic's Feast (Krivoverčeva gostija, Fourth Estate, London 1993). Že naslov pravi, da so imeli nasilni predstavniki cerkve nenasilneže vedno za heretike, krivoverce, končno se pa to še danes dogaja med nami. Če rečete, da ne jeste mesa, vas vprašajo, v kateri krivi veri ste.

Cerkveni zbor je leta 314 v Ancyri, dve leti po zmagi Konstantina izobčil iz cerkve vse duhovnike in diakone, ki (še vedno) niso hoteli uživati mesa, ker so bili v Kristusovi tradiciji, kakor jo je razumel in učil sv. Peter. Cerkev se je oprla na učenje Pavla.

Kar senzacionalna pa je knjiga The Gospel of Jesus - Jezusov evangelij - iskanje njegovega prvotnega nauka (Element, Sheftesbury, 1995, 1068 strani). Napisal jo je angleški mistik John Davidson, ki je 17 let poučeval na univerzi v Cambridgeu teoretično fiziko. Znanost mu veliko dolguje, ker je prerešetal nešteto od cerkve nepriznanih (!) spisov iz prvih stoletij našega štetja, in prišel do neizpodbitnega zaključka, da je Kristus učil vzdržanje od krvave hrane, tudi ko je rekel: Ali vam Mojzes ni dal zakone, in nihče izmed vas se jih ne drži? (Jan., 7,20). V ebionitskem evangelijiu Janez Krstnik ne je kobilic (akris), ampak Janezov kruh - rožiče (enkris).

Ebioniti, kar pomeni revni, ubogi, ker niso smeli posedovati več kot so potrebovali, ne prinašajo žrtev in ne jedo mesa; izrecno je to povedano o Petru. O njem poroča Hegesip, da ni jedel mesa. V najnovejši cerkveni zgodovini kardinal Danielou citira ravno Hegesipa, najstarejšega cerkvenega zgodovinarja iz 2. stoletja, da pa Peter ni jedel mesa, enostavno zamolči, kot pred Danieloujem že marsikateri teolog. Hegesip tudi poroča, da Jezusov brat Jakob že od materinega telesa ni užival mesa in pil alkohola. Za svojo doktorsko dizertacijo iz cerkvene zgodovine o Petru sem moral preštudirati Klementinske spise. Ti so prava zakladnica o tem, da je Kristus bil nenasilen in da je z ustanovitvijo svete večerje obnovil Novo zavezo nekrvave prehrane.

V potrdilo, da uradna krščanska Anglija pošilja novo govejo kugo prek Doverja po Evropi, naj nam bo nagovor prečastitega (Right Honourable) ministra John Gummerja, 1. maja 1990, pred Mednarodno mesno zbornico: "Smatram, da je meso bistveni del diete. Biblija nam izpričuje, da smo gospodarji ptic pod nebom in živali na poljih in da je zelo v redu, da jih jemo. Če bi Vsemogočni bil hotel, da bi mi imeli tri želodce (kot travojedo govedo), bi mu to gotovo uspelo, toda on nas je izvolil narediti za vsejedce."

Januarja leta 1992 je Mr. Gummer začel s Food Sense - "osveščanjem" žensk, ki se vzdržujejo od mesnih jedi, češ to škoduje njihovemu zdravju.

Dr. Colin Campbell, biokemik na Cornell univerzi v ZDA, avtor največje epidemiološke raziskave na 8000 Kitajcih, pa je prišel do zaključka: "Naša hrana nas dela bolne, in sicer bolj bolne, kot smo doslej domnevali. Čim večji je delež živalskih beljakovin, tem pogosteje se pojavljajo bolezni izobilja: odpoved srca in krvnega obtoka, rak in sladkorna. V bistvu smo vegetarijanska zvrst. Nesreča se začne s prehranjevanjem z živalskimi proizvodi."

Isaac Bashevis Singer, eden največjih judovskih literatov (Nobelova nagrada 1978), je zapisal: "Vegetarijanstvo je moj svetovni nazor. Človekova naravna težnja po pravičnosti se zvrne v jarek, če ubija živali, da jih je. Človek moleduje za usmiljenje, sam pa ne pozna usmiljenja. S kakšno pravico upa na božjo milost? Nepravično je, nekaj pričakovati, želeti, kar sam nočeš dati.
Nedoslednost in krivico ne bom nikdar sprejel, pa četudi prideta od boga. Če bi on razglasil: 'Jaz sem proti vegetarijanstvu!', bi mu jaz odgovoril: 'Jaz pa zanj!'.
Moje prepričanje je neomajno. Nedvomno bodo pravoverni religiozni krogi ožigosali mojo držo kot krivoverstvo. Kljub temu se imam za vernega človeka. Pač pa se ne udeležujem obredov pri ustaljenih verskih skupnostih - zlasti takrat ne, ko njihove razlage Svetega pisma zagovarjajo mesojedstvo.
Marsikdo meni, da bog hoče žrtvovanje in ubijanje živali. Če bi bilo to res, sem proti bogu. Vendar razlage Svetega pisma iz vegetarijanskega zornega kota dokazujejo, da bog v svoji modrosti in milosrčnosti noče takih žrtev. Jaz imam take razloge za popolnoma zakonite. Seveda bi bilo lepo, ko bi se ves svet prehranjeval z rastlinami - iz verskih ali drugačnih nagibov. Vendar je to neverjetno: skeptik sem in realist. Mene ne moti, kar drugi delajo. Sem in ostanem vegetarijanec, pa naj začne cel svet ta trenutek jesti meso.
To je moj protest, upor proti stanju sveta. Biti vegetarijanec pomeni - ne sodelovati - postaviti se po robu proti drvenju sveta v propad. Atomska energija, lakota, krvoločnost - protestirati moramo in zavzeti stališče." Tako Isaac Bashevis Singer.

Pri kulturnih narodih se končno začenja javna debata o pravicah živali, o naravni prehrani enih in drugih, o opozorilu, ki ga prinaša BSE (goveja bolezen, ki je prenosljiva na človeka!) -

in o čudni potrebi, da se je človeštvo sklicevalo na Stvarnika pri ubijanju njegovih stvaritev.



Literature o tem je na pretek, sicer pa ni ničesar nad izkušnjo. Vprašajmo po njihovem občutju in zdravju ljudi, ki so prešli od živalskih na rastlinske beljakovine (pšenično meso, sojin sir) ali na sadje.

dr. France Susman, cerkveni zgodovinar