NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Glušec srca   
    sreda, 9. julij 2003 @ 06:57 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Modre misli in zgodbe
    Bogat trgovec je imel posebno papigo, ki ne samo, da je znala pripovedovati šale in oponašati vse člane trgovčeve družine, ampak je celo znala po človeško peti. Trgovčevi družini je prinašala obilo veselja in zabave.
    Nekega dne, se je trgovec odpravil v veliko mesto in vsakega člana družine vprašal, kakšno darilo si želi dobiti ob njegovem povratku.

    Na koncu je vprašal tudi papigo, kaj si želi. Papiga mu je odgovorila, da si ne želi prav nič, ima samo željo, da če slučajno na svoji poti naleti na veliko drevo in na njem veliko njenih sorodnikov, naj se ustavi in jim pove, da je ona pri njem in da se ima lepo.

    No če je samo to, to pa res ne bo težko si je rekel trgovec in odpotoval.


    Po končanih opravkih v velikem mestu in nakupu daril za svoje člane družine se je veselo odpravil domov.

    Na poti se je spomnil svoje papige ravno v trenutku, ko se je peljal mimo ogromnega drevesa na katerem so glasno vreščale papige.
    Velel je ustaviti voz, stopil z voza in se odpravil pod drevo. V hipu so vse ptice onemele in zavladala je grobna tišina.

    Trgovcu je postalo kar malo nerodno, ko je pred sabo ugledal tako velik ptičji zbor. Povedal je papigam, da njihova sorodnica živi pri njem in da ji je lepo.
    V trenutku, ko je končal svojo pripoved, pa so začele kot zrele hruške papige mrtve padat na tla. Trgovec je osupnil in se zgrozil, saj še nikoli v življenju ni videl toliko mrtvih papig na enem mestu.

    Hitro se je obrnil stran, zapustil ta čuden kraj in slabe volje odpotoval domov.

    Člani družine so se ob njegovem prihodu vsi razveselili svojih daril in na koncu ga je papiga vprašala, če je našel drevo in pozdravil njene sorodnike.
    Trgovcu je bilo hudo nerodno in se je kar izmotaval odgovoriti, vendar je bila papiga tako tečna z ponavljajočimi se vprašanji, kaj so mu papige povedale.

    Končno ji je priznal, da so sicer poslušale njen pozdrav, vendar v njegovo veliko začudenje, vse mrtve popadale z velikega drevesa.
    To je bila za trgovčevo papigo prehuda novica, še zadnjič je zaprhutala s svojimi krilci, zaprla oči in omahnila na dno kletke, z nožicami štrlečimi v zrak.
    »Saj sem vedel, da ji ne bi smel povedati tega žalostnega dogodka«, si je rekel trgovec.

    Kaj hočemo treba je pač živeti naprej, kupili bomo drugo papigo pa bo. Te pa se čimprej rešimo in čimprej nanjo poizkusimo pozabiti.
    Odprl je vrata kletke, zagrabil mrtvo ptico in jo enostavno vrgel skozi okno.
    Med padanjem na tla, pa je papiga razprostrla svoja krila in svobodno poletela, svojim sorodnikom naproti.

    No kot ponavadi, spet malo mojega komentarja na zgornjo zgodbo.
    Tudi v tebi je ta papiga, zaprta v kletki tvojega razuma, za rešetkami tvojega spomina, ti pa ji govoriš kaj sme in česa ne,
    v kaj lahko verjame in v kaj ne sme,
    česa naj se boji in v kaj naj dvomi.

    In potem iznenada od nekje pride ta skrivnostna beseda, to neverjetno preprosto sporočilo srca, sporočilo ki notranje osvoboditi zna vsakogar, izza njegovih rešetk kletk razuma, da se nekaj končno začutiti da, kar nima nobenih miselnih meja, kar presega vsa mogoča spoznanja.
    In potem zavisi od mene, ali sem to sporočilo doumel in za svojo notranjo osvoboditev kaj storil, ali pa raje ostal še naprej glušec srca in lepo občepel v nezadovoljni kletki svojega razuma v prepričanju, da nekaj takega, kot moja notranja svoboda, enostavno ne obstaja in da je to itak samo pot nekih brezveznih naivnežev, ki v svojem življenju razen tega, da se notranje »osvobajajo,« itak nimajo kaj pametnega početi.

    Jaz pa ti pravim,
    da drevo tvojega srca,
    čaka tvoje osvobojene ptice diha, duha,
    čaka te, če v to verjameš, ali ne, a ne?
    Itak, da ja. :)


    Stojan Svet

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja stojči
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20030624095722714

    No trackback comments for this entry.
    Glušec srca | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,48 seconds