Na splošno velja pravilo, da nabiramo korenine in korenike le jeseni ali zgodaj spomladi, celo rastlino tedaj, ko začne cveteti, cvete, ko se začno odpirati, liste pa, ko so najlepše razviti.

Rastlin ne nabirajmo ob sončni pripeki ali ko so te še mokre od dežja ali rose, ampak počakajmo, da se rosa ali deževnica posuši. Najbolj primerne za nabiranje so dopoldanske ure, ko še ni sončne pripeke ali pa popoldne, ko sonce že izgublja svojo moč.

Vedno nabirajmo le tiste rastline, ki jih dobro poznamo. Nikoli jih ne nabirajmo brez reda in nikoli jih ne mešajmo med sabo. Nabirajmo vsako rastlino posebej in vsako rastlino posebej doma tudi posušimo. Če nabiramo več različnih rastlinskih delov, jih ločujmo sproti – korenine npr. dajajmo v posebno posodo, da ostalih delov rastline ne zamažemo s prstjo.

Nabranih zelišč ne tlačimo, ker se zmečkajo in, če so stlačeni, se radi vnamejo, segrejejo in pokvarijo. Ko pridemo domov, nabrana zelišča takoj preberemo, očistimo in damo sušit.

Ne nabirajmo rastlin, ki so že redke ali pa celo zaščitene. Vedno imejmo pred očmi, da s pretiranim nabiranjem uničujemo naše rastlinstvo.



Med zaščitenimi rastlinami, ki rastejo pri nas, so tudi sledeče: rumeni svišč ali encijan, kranjski jeglič, lepi jeglič ali avrikelj, cesarski silj ali cesarski koren, okroglolistna rosika, jesenček, rjasti sleč, bodika ali božji les…

Če nabiramo cvete in korenine redkih rastlin, je nevarno, da jim onemogočimo rast, da ne morejo razviti semena, ki je potrebno za nadaljnje razmnoževanje. Z nabiranjem korenin pa lahko rastlino dokončno uničimo.

Ne potrgajmo vseh rastlin, kjerkoli jih že nabiramo. Vedno jih pustimo nekaj tudi za razplod. Če nabiramo liste, ne osmukajmo rastlin do golega, ker jih lahko s tem uničimo. Ne lomimo drevja in vej. Rastlina je živ organizem, ki mu lahko z uničujočim klestenjem povzročimo nepopravljivo škodo.

Ne nabirajmo poškodovanih, bolnih, objedenih ali prezrelih zelišč. Taka zelišča tudi posušena ne bodo lepa in tudi zdravilnih snovi ne bo dosti v njih.

Cvete trgamo z roko. Kadar nabiramo razcvetja, šope cvetov (npr.: bezeg, glog), nabiramo le tista razcvetja, na katerih so se vsaj delno odprli prvi cvetovi. Prezrelih pa ne nabirajmo, ker se nam cvetje osuje. Nabirajmo ga vedno v košarice, ne pa v vreče.

Liste nabirajmo z rokami, lahko pa jih postrižemo tudi s škarjami ali odrežemo z nožem. Nabirajmo jih, ko so popolnoma razviti in lepo zeleni, a še preden je rastlina začela cveteti ali pa ko vzcvete. Prepozno nabrani listi niso več dobri, posebno še, če so to listi z dišečimi sestavinami (listi mete, melise…). Listov ne mečkajmo in ne tlačimo jih v vreče.

Celo rastlino nabirajmo, ko začne cveteti. Da ne izpulimo obenem tudi korenine, jo odrežimo s škarjami ali z nožem. Oleseneli deli so ponavadi manj vredni ali pa celo brez vrednosti, zato glejmo, da bo čim več listov in cvetja in čim manj stebla.

Plodove in semena nabiramo, ko so zrela, včasih pa tudi že prej, da se ne usujejo. Plodovi kobulnic (sladki janež, kumina) dozorevajo neenakomerno, zato kobule porežemo, še preden so popolnoma dozoreli, in jih pustimo, da na čistem prostoru dozore. Nato jih osmukamo ali otepemo in skrbno posušimo.

Korenine in korenike nabiramo jeseni ali pa zgodaj spomladi, še preden rastlina požene. Takrat imajo v sebi največ zdravilnih snovi. Korenine previdno izkopljemo, da jih ne ranimo, jih očistimo prsti, nato pa operemo in posušimo. Korenin ne namakajmo, ker voda lahko izluži zdravilne snovi. Osušene korenine razrežemo na manjše koščke, ker je suhe korenine težko rezati, manjši koščki pa se tudi hitreje in lepše sušijo.

Enako napravimo tudi pri nabiranju čebulnic in gomoljev. Ko smo jih očistili in oprali, jih narežemo na dva do tri milimetre tanke rezine in jih damo sušit.

Lubje nabiramo spomladi. Takrat se pretakajo hranilni sokovi po lubju, pravimo, da je lubje muževno. Lubje se takrat da majiti od drevesa. Pri nabiranju lubja ne uporabljajmo železnih nožev ali podobnega orodja, ker to pusti na lubju črne madeže (čreslovina in železo se vežeta, spoj pa je črne barve).

In kje najdemo zdravilne rastline?

Zdravilne rastline ne rastejo vsepovsod. Nekatere potrebujejo več vlage, druge več sence, tretje peščena tla… Iz tal črpajo rudninske snovi in minerale, pa seveda hranilne snovi. Ob nabiranju pazimo, da gremo dovolj stran od cest in od travnikov ter njiv, ki jih kmetje gnojijo z umetnimi gnojili ali škropijo proti škodljivcem.

Na zemlji, bogati z apnom, ne bomo našli kostanja, jesenskega vresja, borovnice, srčne moči, arnike…

Na suhih travnikih bomo iskali: rman, zajčjo deteljico, šentjanževke, trpotec, materino dušico.

Na vlažnih tleh uspevajo: podlesek, kukavica, baldrijan, preslica, smetljika.

Na njivah rastejo: regrat, plavica, plešec, njivska preslica, gabez…

Ob robu gozda in na posekah bomo našli jetrnik, malino, robido, gozdno jagodo, dobro misel, brezo, v samem gozdu pa borovnico, sladke koreninice, prvenec…

Ob vodi uspevajo kolmež, grenka deteljica, krhlika, baldrijan, vodna meta…

V gorah bomo našli encijan, planinski mah, hribsko reso.

Ob hišah so svoj prostor našle koprive, mleček, bezeg, pelin.

Na suhem svetu poganja brin, glog, črni trn, šipek, češmin…


Kdaj nabiramo zdravilne rastline:

omela: liste februarja in marca
gladež: korenine marca, aprila, nato pa šele septembra, oktobra ali novembra
bodeča neža: korenine marca, aprila, nato pa šele septembra, oktobra ali novembra
kopriva: korenine marca ali aprila, liste pa junija, julija ali avgusta
hrast: lubje nabiramo v marcu, aprilu in maju, plod pa septembra in oktobra
lapuh: cvet nabiramo marca in aprila, liste pa junija, julija in avgusta
regrat: liste nabiramo marca, korenine pa v aprilu in maju, nato pa še septembra in oktobra
gabez: korenine marca, aprila, nato pa še septembra in oktobra
arnika: korenine aprila in maja, nato pa še septembra in oktobra, cvet se nabira junija in julija
glog: cvet se nabira aprila in maja, plod pa septembra in oktobra
baldrijan: korenine aprila in maja, nato pa šele septembra, oktobra in novembra
slez: korenina se nabira marca in aprila, listi in cveti pa junija, julija in avgusta
krhlika: lubje se nabira maja in junija
trpotec: listi se nabirajo maja, junija in julija
meta: listi se nabirajo maja, junija, julija, avgusta in septembra
pelin: listi se nabirajo maja in junija, cela rastlina pa še naslednja dva meseca
bezeg: cveti se nabirajo maja in junija, plod pa avgusta in septembra
breza: listi se nabirajo junija in julija
kumna: plod se nabira junija in julija
lipa: cvet se nabira junija in julija
oreh: list se nabira junija in julija, plod pa septembra in oktobra
ognjič: cvet se nabira od junija do oktobra
kamilice: cvet se nabira junija in julija
šentjanževke: rastlina se nabira junija in julija
rman: cvet, lahko pa tudi cela rastlina, se nabira v juniju, juliju in avgustu
njivska preslica: cela rastlina se nabira junija, julija in avgusta
materina dušica: cela rastlina se nabira junija, julija in avgusta
dobra misel: cvet, lahko pa tudi cela rastlina, se nabira v juniju, juliju in avgustu
bazilika: cela rastlina se nabira junija, julija in avgusta
šetraj: cela rastlina se nabira julija, avgusta in septembra
tavžentroža: cela rastlina se nabira julija, avgusta in septembra
šipek: plod se nabira avgusta in septembra
morski pelin: cvet ali pa kar cela rastlina se nabira v septembru
brin: plod se nabira v septembru, oktobru in novembru

vir: Naše domače zdravilne rastline, izdano l. 1958 (mr. ph. Janez Kromar)