Na vrhu Združenih narodov različno o odpravljanju revščine v svetu

Bogati in revni o kurah in jajcih

Več kot milijarda ljudi živi z manj kot dolarjem na dan - ZDA in EU bodo povečale pomoč, toda...

Konferenco Združenih narodov o razvoju, ki je potekala ta teden v mehiškem Monterreyu, bi lahko povzeli z naslednjimi nasprotujočimi si pogledi: voditelji revnih držav so opozarjali bogate sogovornike, da bodo morali plačati, če želijo videti svet brez terorizma in drugih nezaželenih pojavov Bogati voditelji, tudi ameriški predsednik George Bush, so jim odgovarjali, da hočejo najprej rezultate, šele nato bodo razvezali mošnjičke. V dilemi, ki je spominjala na zgodbo o kuri in jajcu, so vsak svojo gnali tudi včeraj, zadnji dan srečanja. Za govorniškim odrom so se med drugimi znašli Bush, francoski predsednik Jacques Chirac in predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Tudi ta konferenca ni mogla mimo dogodkov septembra lani.

 

 

Revne države so jasno povedale, da je med nasiljem in revščino povezava. Pri tem razviti svet opozarjajo, da je povečanje pomoči revnim po 11. septembru lani potrebno bolj kot kadar koli prej. Predsednik generalne skupščine OZN Han Seung-soo je povedal: "Po dogodkih 11. septembra bomo odločno vztrajali pri tem, da so razvoj, mir in varnost neločljivi "Stališča razvitih je povzel ameriški predsednik: "Našo pomoč moramo povezati s političnimi, zakonskimi in gospodarskimi reformami... Metanje denarja v zgrešena obstoječa stanja revnim ne pomaga kaj dosti. Svoboda, zakoni in možnosti so pogoji za razvoj." Zavzel se je za odprtje trgov nerazvitih ter jim naložil, naj se bolj odločno lotijo izkoreninjanja korupcije.
V ozadju razhajanj med razvitimi in nerazvitimi je tudi ali predvsem denar. Združeni narodi so ocenili, da bi svet na leto potreboval 100 milijard dolarjev, če naj do leta 2015 revščino zmanjša za polovico. ZDA in Evropska unija kot predstavnice večine najrazvitejših držav so obljubile milijardna povečanja pomoči, a še vedno daleč od omenjenega zneska. Prav v času konference je bilo slišati precej kritik na račun ZDA. Te so pred kratkim predstavile načrt povečevanja pomoči revnim za 50 odstotkov ob pogoju, da bodo te razvijale prosti trg, se borile proti korupciji ter vlagale v zdravstvo in izobraževanje. Tako naj bi se ameriška pomoč revnim državam do leta 2006 povečala na 15 milijard dolarjev s sedanjih osmih. Ta napoved je razočarala nevladne organizacije in tudi EU. Slednja je bila bolj dobrodušna do revnih od ZDA. Trenutno EU za revne namenja 0,33 odstotka svojega bruto domačega proizvoda. Obljublja, da bo to številko povečala na 0,39 odstotka do leta 2006. Še vedno pa ostaja cilj daleč. V sklepnem dokumentu srečanja v Mehiki so namreč zapisali, da naj bi razvite države za revne namenjale vsaj 0,7 odstotka svojega bruto domačega proizvoda.
Na svetu več kot milijarda ljudi živi z manj kot enim dolarjem ali 250 tolarji na dan, kar velja za skrajno revščino. Ukrepov za zmanjšanje revščine je več, glavni med njimi pa so povečevanje pomoči, njena bolj učinkovita izraba, preprečevanje finančnih zlomov držav in smotrno upravljanje dolgov sveta v razvoju.

Pomoč v nepravih rokah
Dogodka z uradnim naslovom Mednarodna konferenca Združenih narodov o financiranju razvoja v Mehiki so se udeležili predstavniki 171 držav, med njimi tudi 52 voditeljev, predstavniki Svetovne trgovinske organizacije, Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke ter tudi več deset nevladnih organizacij.
Francoski predsednik Chirac je pozval k povečanju pomoči in dejal, da je gospodarska beda "moralno nesprejemljiva, politično nevarna in gospodarsko absurdna".
Toda ena od težav pomoči revnim je dejstvo, da denar pogosto ponikne in ne konča v pravih rokah. Generalni sekretar OZN Kofi Anan je v Mehiki priznal, da je tudi to eden velikih razlogov, zakaj je razviti svet pogosto zadržan pri odpiranju denarnic. A je dejal, da to ne bi smel biti izgovor, kajti veliko je tudi dokazov, da je pomoč učinkovita.

Castro je imel svojo redstavo
Kubanski predsednik Fidel Castro je napadel bogate države zaradi postavljanja pogojev, kot je izkoreninjenje korupcije, za prejemanje pomoči. "Za to tragedijo ne morete obtoževati revniH držav. One niso tiste, ki so zavzemale in požigale cele celine, niso vpeljevale kolonializma in ne suženjstva. Prav tako niso ustvarile modernega imperializma," je dejal Castro.
Takoj po govoru v četrtek pa je nenadoma odšel nazaj na Kubo in s tem zasenčil dogajanje na vrhu. Uradna razlaga za jadrno slovo se je glasila, da "moja prisotnost na vrhu ustvarja posebne razmere," kot je dejal Castro. Splošno mnenje je bilo, da se za temi besedami skriva užaljenost nad dejanjem uradnega ameriškega predstavnika na konferenci, ki so mu dali navodila, naj zapusti svoj sedež, ko bo začel govoriti Castro. To je potem tudi storil. Ni sicer jasno, ali je bila domnevna užaljenost edini razlog za nagli odhod ali pa se je želel kubanski komunist izogniti "ameriškemu kapitalistu", ki je na vrh prišel včeraj.

ANDREJ BRSTOVŠEK in agencije ; dnevnik ; 23.3.2002