|
Revne države so jasno povedale, da je med nasiljem in revščino povezava.
Pri tem razviti svet opozarjajo, da je povečanje pomoči revnim po 11.
septembru lani potrebno bolj kot kadar koli prej. Predsednik generalne
skupščine OZN Han Seung-soo je povedal: "Po dogodkih 11. septembra
bomo odločno vztrajali pri tem, da so razvoj, mir in varnost neločljivi
"Stališča razvitih je povzel ameriški predsednik: "Našo pomoč
moramo povezati s političnimi, zakonskimi in gospodarskimi reformami...
Metanje denarja v zgrešena obstoječa stanja revnim ne pomaga kaj dosti.
Svoboda, zakoni in možnosti so pogoji za razvoj." Zavzel se je za
odprtje trgov nerazvitih ter jim naložil, naj se bolj odločno lotijo izkoreninjanja
korupcije.
V ozadju razhajanj med razvitimi in nerazvitimi je tudi ali predvsem denar.
Združeni narodi so ocenili, da bi svet na leto potreboval 100 milijard
dolarjev, če naj do leta 2015 revščino zmanjša za polovico. ZDA in Evropska
unija kot predstavnice večine najrazvitejših držav so obljubile milijardna
povečanja pomoči, a še vedno daleč od omenjenega zneska. Prav v času konference
je bilo slišati precej kritik na račun ZDA. Te so pred kratkim predstavile
načrt povečevanja pomoči revnim za 50 odstotkov ob pogoju, da bodo te
razvijale prosti trg, se borile proti korupciji ter vlagale v zdravstvo
in izobraževanje. Tako naj bi se ameriška pomoč revnim državam do leta
2006 povečala na 15 milijard dolarjev s sedanjih osmih. Ta napoved je
razočarala nevladne organizacije in tudi EU. Slednja je bila bolj dobrodušna
do revnih od ZDA. Trenutno EU za revne namenja 0,33 odstotka svojega bruto
domačega proizvoda. Obljublja, da bo to številko povečala na 0,39 odstotka
do leta 2006. Še vedno pa ostaja cilj daleč. V sklepnem dokumentu srečanja
v Mehiki so namreč zapisali, da naj bi razvite države za revne namenjale
vsaj 0,7 odstotka svojega bruto domačega proizvoda.
Na svetu več kot milijarda ljudi živi z manj kot enim dolarjem ali 250
tolarji na dan, kar velja za skrajno revščino. Ukrepov za zmanjšanje revščine
je več, glavni med njimi pa so povečevanje pomoči, njena bolj učinkovita
izraba, preprečevanje finančnih zlomov držav in smotrno upravljanje dolgov
sveta v razvoju.
Pomoč v nepravih rokah
Dogodka z uradnim naslovom Mednarodna konferenca Združenih narodov o financiranju
razvoja v Mehiki so se udeležili predstavniki 171 držav, med njimi tudi
52 voditeljev, predstavniki Svetovne trgovinske organizacije, Mednarodnega
denarnega sklada in Svetovne banke ter tudi več deset nevladnih organizacij.
Francoski predsednik Chirac je pozval k povečanju pomoči in dejal, da
je gospodarska beda "moralno nesprejemljiva, politično nevarna in
gospodarsko absurdna".
Toda ena od težav pomoči revnim je dejstvo, da denar pogosto ponikne in
ne konča v pravih rokah. Generalni sekretar OZN Kofi Anan je v Mehiki
priznal, da je tudi to eden velikih razlogov, zakaj je razviti svet pogosto
zadržan pri odpiranju denarnic. A je dejal, da to ne bi smel biti izgovor,
kajti veliko je tudi dokazov, da je pomoč učinkovita.
Castro je imel svojo redstavo
Kubanski predsednik Fidel Castro je napadel bogate države zaradi postavljanja
pogojev, kot je izkoreninjenje korupcije, za prejemanje pomoči. "Za
to tragedijo ne morete obtoževati revniH držav. One niso tiste, ki so
zavzemale in požigale cele celine, niso vpeljevale kolonializma in ne
suženjstva. Prav tako niso ustvarile modernega imperializma," je
dejal Castro.
Takoj po govoru v četrtek pa je nenadoma odšel nazaj na Kubo in s tem
zasenčil dogajanje na vrhu. Uradna razlaga za jadrno slovo se je glasila,
da "moja prisotnost na vrhu ustvarja posebne razmere," kot je
dejal Castro. Splošno mnenje je bilo, da se za temi besedami skriva užaljenost
nad dejanjem uradnega ameriškega predstavnika na konferenci, ki so mu
dali navodila, naj zapusti svoj sedež, ko bo začel govoriti Castro. To
je potem tudi storil. Ni sicer jasno, ali je bila domnevna užaljenost
edini razlog za nagli odhod ali pa se je želel kubanski komunist izogniti
"ameriškemu kapitalistu", ki je na vrh prišel včeraj.
ANDREJ BRSTOVŠEK in agencije ; dnevnik ; 23.3.2002
|